22. 11. 2007 | Mladina 46 | Kultura | Film
Jagenjčki in levi
Lions for Lambs, 2007
Pri filmu Jagenjčki in levi, ki ga je posnel Robert Redford, stari h'woodski liberalec, imate občutek, da je snet z ulice, ali bolje rečeno - z interneta, s forumov in blogov, na katerih se krešejo polemike o Ameriki, iraški vojni, ameriških vojakih, politikih, ki so jih tja poslali, in medijih, ki so pri tem sodelovali. Med tem, kar govorijo v filmu, in tem, kar pišejo na forumih in blogih, ni nobene razlike, okej, kvečjemu v tem, da so replike tu retuširane - nobene vulgarnosti, nobene napetosti, nobene nestrpnosti, le trezna, strpna, liberalna, angažirana, minimalistična, pragmatična, akademsko preudarna, milostno kratka “America-first” debata o kaosu in klavnici. Tom Cruise igra elegantnega, ambicioznega, karizmatičnega, zapeljivega, samozavestnega, provojnega, demagoškega republikanskega senatorja - če bi mu dali priložnost, bi zapeljal Ameriko, tako pa skuša zapeljati le Meryl Streep, TV reporterko, ki se ji zdi, da so politiki Ameriko zapeljali v vojno. Že, pravi Tom, toda vi ste nam pomagali! Na isti ladji smo! Vidite, v Ameriki ni nedolžnih. Vse je povezano. Politika, mediji - ista reč. Vojaki so le sledili. To je prva debata. Druga debata se odvrti v Kaliforniji, na faksu, kjer skuša Robert Redford, profesor političnih ved in vietnamski veteran, zapeljati svojega nadarjenega, a zabušantskega, jebivetrskega študenta, ali natančneje - prepričati ga skuša, da naj se angažira, magari stopi v vojsko, to pa zato, ker je idealizem še vedno boljši od cinične jebi-ga apatije. Doc hoče reči: Američani so tako otopeli, da bi jih prebudila šele ponovna vpeljava obveznega služenja vojaškega roka. To je druga debata. Tretja se odvrti v Afganistanu, v katerem obtičita dva Redfordova študenta, idealista, črnec in Hispanec, obkoljena s talibanskimi gverilci, ki so le virtualne pikice na ekranu, prek katerega štab spremlja njuno heroično, mučeniško agonijo. In ko se Meryl Streep po Washingtonu fura s taksijem, ima na eni strani Belo hišo, na drugi strani pa vojaško pokopališče, polno idealistov, ee, “levov”, žrtev “jagenjčkov”, ki so jih zapeljali in odpeljali v klavnico. Film Jagenjčki in levi je sicer protivojni, toda obenem deklarativno podpira ameriške vojake v Iraku oz. Afganistanu, kar pomeni, da stoji na istih pozicijah kot kongresni demokrati. To mu ni v plus. Še manj v plus mu je, da kot velike žrtve te vojne prikazuje Američane, ne pa Iračane oz. Afganistance, ki jih prikaže kot nekaj povsem virtualnega, fantomskega, nerealnega. Ne, to niso Vsi predsednikovi možje. In ne, to ni film o zamujenih priložnostih ameriške zunanje politike, ampak film zamujenih priložnosti. Na forumih in blogih je imel na voljo boljše debate. Zaradi tega filma ne bo nihče zamenjal stranke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
