Dvolični guverner

Na nedavnem dogodku Banke Slovenije z naslovom »Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo« je guverner centralne banke Boštjan Vasle javnost trdo posvaril pred nevarnostjo inflacije: »Inflacijsko spiralo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oziroma cene.« Guverner je bil jasen: pretirani dvigi plač so nevarni in lahko močno spodbudijo inflacijo. Zato smo Banko Slovenije vprašali, ali oziroma kako se z inflacijo usklajuje plača samega guvernerja – ali se na Banki Slovenije držijo načela, ki se ga mora po njihovem mnenju družba.

Dekofeinizirani Trump

Nekaj smešnega se je zgodilo na poti v forum – Donald Trump je izgubil na volitvah, ne da bi sploh kandidiral. Ne, Trump na vmesnih – kongresnih, guvernerskih ipd. – volitvah sam ni kandidiral, toda kandidiralo je ogromno republikancev, ki jih je podprl in blagoslovil. Zvečine so bitke z demokratskimi protikandidati izgubili. Še huje: Trumpovi – ali pa trumpizirani – kandidati so izgubili tiste ključne, usodne, odločilne bitke, s katerimi naj bi se tehtnica prevesila na republikansko stran.

Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?

Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.

Šest tisoč evrov na mesec

Člani skupnosti, ki deluje v avtonomni coni Plac, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), lastnico objekta, ki ga je skupnost prevzela, obtožujejo napada na avtonomnost skvota in vlado pozivajo, naj jih zaščiti. DUTB odgovarja, da se hoče razbremeniti neupravičenih stroškov.

Komercializacija visokega šolstva?

Šolsko ministrstvo je pripravilo predlog sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu, ki naj bi odpravile pravne vrzeli, na katere sta v preteklosti opozorila ustavno in računsko sodišče. Predlog je bil v javno razpravo poslan septembra, takrat pa se je v njem pojavil tudi člen, ki univerzam omogoča ustanavljanje gospodarskih družb kot posebnih pravnih oseb.

Vlado Miheljak

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Dva leva

Komentar / Čakajoč na Jacka Langa

Evforija ni trajala dolgo in ni povzročila takšnega izliva čustev, kot smo jim bili priča aprila po državnozborskih volitvah. Ampak v redu. Volivke in volivci niso izbirali med popolnim in slabim. Zato mnogi niso z navdušenjem obkrožali številke zmagovalke. A so jo vseeno večinsko izbrali. Tako je v kompetitivnih demokracijah najpogosteje. Pač, vsi koncepti in vsi kandidati/kandidatke so suboptimalni. Zato izberemo tistega/ tisto, ki pomeni »manjše zlo«.

Vedno več držav, tudi Slovenija odstopa od sporne pogodbe

Golobova vlada je prejšnji četrtek sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Dan kasneje je isto storila nemška vlada. »Velik uspeh za podnebje in demokracijo!« sta o napovedi odstopa od pogodbe v petek zapisali nemški nevladni organizaciji Umweltinstitut München in PowerShift.

Konec Twitterja, kot smo ga poznali 

Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je s prevzemom Twitterja »osvobodil ptico«, kot se je izrazil ob nakupu podjetja. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo z opravljanjem nadzora na platformi, moderiranjem vsebin, poskusi preprečevanja sovražnega govora in onemogočanjem profilov tistih, ki širijo lažne novice in razpihujejo sovražnost – največ prahu je dvignilo blokiranje računa nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa – uporabnikom ali kar človeštvu nasploh krnilo svobodo govora. Twitter bo odslej Muskov zasebni peskovnik, zaradi česar ga zapušča vse več uporabnikov. Po nekaterih podatkih ga je zapustilo že več kot milijon uporabnikov, občutno pa se je zmanjšalo tudi število dnevno aktivnih uporabnikov.

Nevladniki ostajajo na Metelkovi

V stavbi na Metelkovi 6 v Ljubljani domuje okoli 20 nevladnih organizacij in civilnih in kulturnih gibanj, med njimi Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center – PiC, Mesto žensk, Škuc, NSK, Kino Otok. Vlada Janeza Janše, ki je del nevladnega sektorja imela za sovražnika, je prek ministra za kulturo Vaska Simonitija odredila deložacijo teh organizacij. Sledile so sodne bitke, a olajšanja ni bilo na spregled, čeprav je Golobova vlada obljubljala, da bo kritična nevladna misel lahko ostala v prostorih v državni lasti. Kakšna prihodnost čaka organizacije z Metelkove 6?

Igre, ne igrice

Če bi rekli, da so videoigre prodrle v mainstream in pop kulturo, bi bili zelo skromni. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo – pravzaprav, če verjamete ali ne, ustvari več dobička kot obe omenjeni skupaj. Danes je vrednost industrije ocenjena na 220 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegla kar 320 milijard. O tako vrtoglavih vsotah ne govorimo zgolj zato, ker za blockbuster produkte največjih igričarskih založb načelno zapravimo celo premoženje – da o cenah igralnih konzol sploh ne govorimo –, temveč tudi zato, ker videoigre v takšni ali drugačni obliki danes igra skoraj pol sveta, med drugim v veliki meri po zaslugi vzpona pametnih telefonov in po zaslugi ukrepov proti širjenju koronavirusa, ki so v lockdownih dobršen del sveta priklenili pred zaslone. Po podatkih Statiste lahko danes po svetu naštejemo kar 3,24 milijarde igričarjev.

Alarm / Samooskrba s sadjem lani le 14-odstotna

»Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile stopnje samooskrbe v letu 2021 na letni ravni nižje pri vseh rastlinskih pridelkih, pri živalskih proizvodih (z izjemo medu) pa višje,« navaja statistični urad v nekaj dni stari objavi.

Brezplačno nad HPV

Ali je cepljenje proti HPV ali humanemu papilomavirusu brezplačno ali ne, je v Sloveniji odvisno od starosti in spola tistih, ki se želijo cepiti, zato je precepljenost prenizka. To je na podlagi več prijav v zvezi z brezplačnim cepljenjem ugotovil tudi zagovornik načela enakosti. Zato je ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje priporočil, naj se cepljenje proti HPV brezplačno omogoči vsem zainteresiranim osebam do 26. leta ne glede na spol.

Janko Lorenci

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Kolumna

Komentar / Zgolj maškarada?

Volitve so se končale dobro. Ljudstvo je šlo na volišča nadpovprečno množično, pokazalo, da večinsko še ni pozabilo na morasti dve leti Janševe oblasti, na predsedniški položaj prvič izvolilo žensko in s tem potrdilo, da ni mačistično.

dr. Bogomir Kovač

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Ekonomija

Komentar / Vojna proti planetu

Podnebna kriza v 21. stoletju je sistemska in globalna, njene usodne posledice se uresničujejo hitreje od vseh pričakovanj. Na 27. konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP 27) v egiptovskem Šarm el Šejku novembra 2022 se potrjuje naša nemoč v spopadu s to največjo in najnevarnejšo grožnjo sodobnega človeštva. COP 27 priznava, da smo bitko želenih podnebnih ciljev in nujnih sprememb že izgubili. Sedaj gre zgolj še za opredelitev politike blaženja in prilagajanja, za nujno koordinacijo pragmatičnih ukrepov in možno finančno pomoč najbolj prizadetim. Odgovornost je skupna, toda neenako porazdeljena. ZDA z neoliberalno ekonomiko brezmejne rasti in svetovna ureditev po meri Zahoda sta svet pripeljali v brezizhoden položaj. Očitno obvladovanja podnebnih sprememb ni brez okoljske pravičnosti, demokracije in političnega sodelovanja. Toda svet pretresajo vedno večji geopolitični spori med velesilami. Namesto želene okoljske solidarnosti in povezovanja smo sredi neobvladljivega političnega kaosa. Planet nam nastavlja zgolj ogledalo lastne poti v civilizacijsko pogubo.

Heni Erceg

18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Hrvaška

Komentar / Igranje s ploščami

Res je, porinil sem ga pod avto, vendar nisem kriv, ker me je k temu nagovoril neki mimoidoči. Zato sem tudi sam po svoje žrtev. Tako bi tisti pronicljivejši med nami lahko razumeli napis na spominski plošči, nameščeni na zanemarjeni zgradbi nekdanjega taborišča Morinj v Črni gori, ki sta jo dala postaviti obrambni in zunanji minister te države v opravičilo številnim civilistom in hrvaškim vojakom, leta 1991 zaprtim v tem taborišču.

Poklon enemu največjih

Ko so Urbana Kodra, ki se je najprej uveljavil kot izvrsten trobentač in nato še kot skladatelj, povabili, naj napiše glasbo za film Cvetje v jeseni, se je skupaj z ženo Heleno, priznano filmsko ustvarjalko, najprej odpravil na Židovsko ulico v njuni domači Ljubljani. Prav tja, kjer se je ded Urbana Kodra nekoč srečeval s pisateljem Ivanom Tavčarjem, avtorjem povesti, po kateri so snemali istoimenski film. Ja, bila sta prijatelja, in kadar sta se dobila v tisti mali ulici sredi mesta, sta jedla golaž in se hudovala nad klerikalci. Tavčar pa je v povest Cvetje v jeseni umestil celo na domačijo prijateljevega deda – dom glavne junakinje, Presečnikove Mete, je bil namreč dom prapradeda Urbana Kodra. Zato je moral na Židovsko ulico in vse to vsrkati, o vsem tem premisliti. In ko se je vrnil domov, se je usedel za klavir in napisal vse teme za film. »Naslednji dan sem povabil režiserja Matjaža Klopčiča na radio in mu jih v studiu zaigral. Nekaj časa je bil tiho, potem pa je dejal: ’Obljubi, da ne boš ničesar spremenil,’« se je spominjal v intervjuju za Nedeljski dnevnik konec leta 2018. Potem se je staro leto prevesilo v novo in veliki glasbeni ustvarjalec je za vedno odšel.