Ustrahovani in utišani

Ko so ljudje sredi Soške doline pred leti začeli opozarjati, da tovarna seje smrt, so jih vedno znova utišali. O tamkajšnjih okoljskih aktivistih iz društva Eko Anhovo se je dolgo govorilo kot o nekakšnih premaknjencih, nekih čustvenih čudakih. Poskušali so jih na vsak način diskreditirati. A ne samo to. Najvztrajnejši so na dom prejemali pisma odvetniških pisarn in grožnje.

Bomo reševali centralne banke?

Evropska centralna banka (ECB) je pred dnevi razkrila, da je po izkazani »bilančni ničli« v letu 2022 leto 2023 končala z 1,3 milijarde evrov izgube. Izguba bi bila občutno višja, če ECB ne bi sprostila celotnih 6,6 milijarde evrov rezervacij za finančna tveganja, s čimer je vsaj delno pokrila primanjkljaj. V naši centralni banki lanskih rezultatov še nočejo razkriti; že leta 2022 je Banka Slovenije izkazala zgolj 1,75 milijona evrov dobička. »Izgube centralnih bank odpirajo pomembna vprašanja njihove kredibilnosti in, ob morebitni potrebni pomoči držav, njihove neodvisnosti,« je pred dnevi opozorila agencija Reuters.

Splav je človekova pravica

Poljsko je predlani pretresla zgodba 37-letne Agnieszke iz Čenstohove. Bila je v prvem trimesečju nosečnosti z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po pregledu so ugotovili, da je eden od plodov umrl. Toda zaradi zakonodaje niso dovolili odstranitve. V trebuhu je bila zato prisiljena naslednjih sedem dni nositi mrtvega otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. Ročno ekstrakcijo plodov so opravili šele dva dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje je družina prejela klic, da je umrla.

Začetek poti / Zakon o prostovoljnem končanju življenja

Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so že julija lani državnemu zboru izročili zahtevano število podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zakona v zakonodajni postopek. Na vrsto je prišel šele sedaj, na marčevski redni seji bosta opravljena prvo branje in tudi razprava poslancev, v kateri bodo ti ugotavljali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kršitve v madžarski SKB

Banka SKB, ki je zadnja štiri leta v lasti madžarske bančne velikanke OTP, mora letos do konca aprila dokončno odpraviti kršitve, ki so jih v banki že pred dvema letoma odkrili inšpektorji Banke Slovenije, a jih SKB v prvotno določenem roku ni odpravila. Kako je mogoče, da ena največjih bank ne izpolni ukrepov in se ne drži rokov, ki jih postavi nadzorna institucija – še zlasti, če se kršitve nanašajo na področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki je eno najbolj občutljivih področij bančnega poslovanja, in če te kršitve pomenijo tudi prekrške in torej denarne globe? V SKB odgovarjajo s krilatico, da je »sodelovanje z regulatorjem in odpravljanje pomanjkljivosti« za vodstvo SKB in za njene lastnike »prednostna naloga«, kljub temu pa so nas »posvarili« pred škodovanjem ugledu banke.

Plačilna lista državnega sveta

Državni svet je organ, iz katerega bi morali prihajati glasovi zagovornikov socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ki naj bi pri sprejemanju zakonodaje izboljšali ali celo nevtralizirali vpliv političnih strank v državnem zboru. A v praksi državni svet že leta velja za politično ugrabljeno institucijo, ki je bolj kot nevtralizator politike ozvočevalec politik političnih strank, trenutno tistih z desnice. Konec leta 2022 je vodenje državnega sveta od Alojza Kovšce (ta zdaj vodi Lovsko zvezo Slovenije) prevzel podjetnik Marko Lotrič. Kovšca je bil, kot se spomnimo, skupaj z Zdravkom Počivalškom soustanovitelj stranke Konkretno, ki je bila del Janševe vlade.

Gliha vkup štriha / Skrajna desnica na evropskih volitvah

Nekdanji direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) Fabrice Leggeri je napovedal kandidaturo na evropskih volitvah. Kandidiral bo na listi Nacionalnega zbora (nekdanje Narodne fronte), ki ga vodi Marine Le Pen. Kakšne naloge opravlja Frontex, kdo je Fabrice Leggeri?

N'toko

1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Žive meje

Komentar / Apologeti genocida

Človeku se lahko ob prizorih iz Gaze zmeša. Ali lahko kdorkoli dan za dnem gleda posnetke raztrganih otroških trupel in kričečih mater pobitih otrok ter ostane normalen? Ali lahko kdorkoli dan za dnem gleda trpinčenje nedolžnih ljudi, ki – ujeti v odprtem taborišču – čakajo na smrt, in pri tem ne izgubi razuma? Ali lahko kdorkoli več mesecev nemočno spremlja ta sadizem, ne da bi zapadel v globoko krizo? Ne le da se ti ob dogajanju v Gazi obrača želodec, ampak izgubiš tudi vso vero v civilizacijo, v državo in institucije, v demokracijo in »rules-based order«. Naši liberalni režimi, ki naj bi bili zadnji branik pred zdrsom človeštva v barbarstvo, so se izkazali za popoln blef – če že ne podpirajo pokolov neposredno, jih tolerirajo in upravičujejo. Že dolgo ni bilo stanje stvari tako brezupno. Ostane nam le, da gledamo to razgaljeno krutost imperialnega reda in ob njej izgubljamo pamet.

Janko Lorenci

1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kolumna

Komentar / Ne, Janez, žal mi je

Anžeta Logarja, ki si upa govoriti zgolj to, da je treba med seboj govoriti, v dobršni meri ohranjamo pri življenju mediji. To počnemo, ker ima zanimivo razmerje z Janšo, ker je zelo priljubljen (tudi po naši zaslugi ali krivdi), ker lahko pomembno vpliva na izid volitev, ker domnevamo, da se prispevki o njem berejo … Pa tudi zato, ker je deloma zanimiv sam po sebi. Kljub neštevilnim nastopom in intervjujem se ne ve, ali je z Janšo dogovorjen ali ne, ali bo res ustanovil stranko, ali je v njem kaj demokrata … Vsekakor pa ima izjemno debelo kožo, je obvladan, hladnokrven, preračunljiv in predrzen. Brez teh lastnosti ne bi mogel tako dolgo vzdržati v kočljivi, dvoumni in naporni vlogi potencialnega sovražnika in hkrati upa SDS, hkrati pa v anketah ostati tako priljubljen.

Vlado Miheljak

1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Dva leva

Komentar / Mali Napoleon

Očitno Brigitte Trogneux, profesorica francoskega jezika in književnosti ter mentorica dramskega krožka na zasebnem katoliškem liceju La Providence v Amiensu, dijakom ni orisala in približala lika in dela kultnega francoskega pisatelja, pesnika, šansonjerja, jazz trobentača, boema in kar še pač ... Borisa Viana. Kajti v nasprotnem primeru bi si zvedavi in v 24 let starejšo profesorico do ušes zaljubljeni dijak Emmanuel zagotovo zapomnil njene besede. Še zlasti Vianov šanson Dezerter (Le Déserteur, 1954), ki je zaznamoval kritične generacije petdesetih, šestdesetih in tudi sedemdesetih let. Pesem govori o mladeniču, ki zavrne poziv k udeležbi v imperialni vojni Francije v Indokini.

Proti generičnosti in dolgčasu

Že dolgo ni bilo o kakšni razstavi umetniških del izrečenih toliko besed kot o razstavi Spekter, ki so jo ob svoji 70-letnici pripravili v Umetnostni galeriji Maribor. Razstava, ki se je odprla 2. februarja, na ogled pa bo kar do 3. decembra 2025, in naj bi razpirala »spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same«, je sprožila živahne debate in komentarje ter konstruktivne dialoge na družbenih omrežjih in celo v pismih bralcev mariborskega časnika Večer. Ti so po eni strani hvalili svežino, dinamiko, raznolikost in drznost postavitve, po drugi pa so se obregnili ob živahne barvne tapete, ki naj bi »razvrednotile umetnine« ter »aranžersko« in ne »umetnostnozgodovinsko« logiko postavitve.

dr. Bogomir Kovač

1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Ekonomija

Komentar / Stavka

Zdravniški stavki na začetku leta 2024 po sedmih tednih ni videti konca, po dolžini in globini je presegla vse svoje predhodnice. Brezkompromisne zahteve zdravniškega ceha po višjih plačah in boljših delovnih razmerah so trčile v notorično nespretnost in nesposobnost vlade glede plačne in zdravstvene reforme. Vlada je obljubljala nekaj, česar ni (z)mogla uresničiti, Fides pa zahteva privilegije, ki jih ne more dobiti. V tem teatru absurdov sta obe strani brezkompromisno prepričani o svojem prav. Zmaga Fidesa je poraz vlade, oboje ne prinaša nobenih sistemskih rešitev, pomeni pa zanesljivo pot do predčasnih volitev. Zato ta stavka veliko bolj ustreza Janševi opoziciji kot Golobovi koaliciji. V ozadju teh in onih plačnih zahtev tičijo vedno večja sistemska nefunkcionalnost javnega sektorja, nemoč državne regulacije in vzpon pritlehne privatizacije. Zdravstvo je zgolj vrh ledene gore naših sistemskih anomalij, najbolj izpostavljena stran organizacijske in vodstvene krize slovenske države. Toda stavka ima kljub očitnemu trku z vrednotami ljudi, pa tudi finančno vzdržnostjo države, tudi pozitivno plat. Dlje ko traja, bolj razgalja protislovja zdravstvenega sistema in nemoč njegovih akterjev.

Slikarski roboti v ringu

Ko je Sanja Fidler, naša vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki pri megapodjetju NVIDIA, glavni gonilni sili pri razvoju naprednih računalniških čipov, vodi oddelek za umetno inteligenco, v lanskem intervjuju za Mladino spregovorila o poklicih, ki jih namesto človeka lahko opravlja umetna inteligenca, je bila precej (tehno)optimistična. »Vpliv umetne inteligence tu ni le negativen, omogočila bo tudi ogromno novih delovnih mest,« je povedala in kot primer navedla popolnoma nov poklic, imenovan »inženirstvo promptov«. »Naloga tistega, ki opravlja ta poklic, je oblikovanje učinkovitih besednih ukazov, s katerimi je mogoče iz generativne umetne inteligence iztisniti najboljše mogoče rezultate,« je pojasnila znanstvenica.

Vsi škandali z Berlinala

Vse odkar poteka rušenje Gaze, so oči javnosti uprte v filmsko industrijo, zlasti v večje filmske festivale, ki se radi pohvalijo z odprtostjo, strpnostjo, inkluzivnostjo in dajanjem glasu ranljivim, marginaliziranim in diskriminiranim skupnostim. Zato se ne smemo čuditi, da je bilo precej oči uprtih v 74. Berlinale, saj ta festival slovi kot eden najpomembnejših in najbolj političnih evropskih filmskih festivalov, poleg tega pa poteka v Berlinu, prestolnici države, ki se že ves čas jasno in glasno izreka v podporo Izraelu in si prizadeva utišati vsak glas v podporo Palestini. Prireditev, ki se je začela 15. februarja, končala pa deset dni kasneje, ni minila brez škandalov, pravzaprav se bo letošnji festival v zgodovino zapisal kot eden bolj kontroverznejših.