Ker ne bodo šli nazaj domov?

28-letni Azur Bašović je v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine pred sedmimi leti prišel sam, preko delovnega dovoljenja za eno leto. »Med prvo zaposlitvijo nisem mogel nikamor, ker nisem imel prave pravice do dopusta, ko sem si ga želel. Bil sem nemočen. Delodajalec je zamujal s plačevanjem plač, ni plačeval nadur, tudi ko sem se v delovni nesreči poškodoval, mi ni dovolil, da bi vzel bolniško, pa tudi če bi si jo, denarno ne bi prišel skozi mesec. Enkrat sem zaradi njega izgubil tudi delovno dovoljenje, ker me je od dela odjavil, ne da bi me o tem obvestil,« opiše prvotno izkušnjo. Nato je za njim v Slovenijo prišla žena, ki se je prav tako zaposlila, zdaj imata tudi dva otroka.

Ali bo Google v Ljubljani res odprl center kvantnih tehnologij?

Visokošolski minister Igor Papič je za STA dejal, da namerava ameriški tehnološki velikan Google v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko in Nanocentrom v Ljubljani zagnati center kvantnih tehnologij. Po zdaj znanih podatkih bi v začetni fazi Slovenija lahko na tem področju izobrazila do deset doktorskih študentov iz tujine, v centru pa bi delovalo približno sto strokovnjakov. Študente bi lahko, tako minister, sprejeli že jeseni, zagotovo pa drugo leto.

Smrtna kazen

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je nedavno podpisal zakonodajo, ki predvideva dosmrtno zaporno kazen za sodelovanje pri homoseksualnih dejanjih, do 20 let zapora za spodbujanje homoseksualnosti. Zakonodaja, ki je v Ugandi deležna široke podpore javnosti, predvideva celo smrtno kazen za nekatera homoseksualna dejanja, na primer taka, ki vključujejo osebe, okužene z virusom HIV, ali spolni odnos z mladoletno osebo. Predsednica ugandskega parlamenta Anita Annet Among je v izjavi na družbenem omrežju zapisala, da so z novo zakonodajo zavarovali svetost družine in stopili v bran kulturi in prizadevanjem svojih ljudi.

Grozljive izpovedi

Medijski portal N1 je po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci in več zaposlenimi razkril primere domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki. V pričevanjih domnevne žrtve opisujejo, kako naj bi bili tamkajšnji zaposleni večkrat prekoračili pooblastila, bolnike brez potrebe privezovali na posteljo, čezmerno sedirali in dobesedno mučili, pretepali, dušili z blazinami in se nad njimi izživljali. Navedbe so potrdili tudi nekateri zaposleni.

Skrajne vplivnice

Lana Lokteff, ena pomembnejših predstavnic ameriškega gibanja alt-right, je že pred več kot desetimi leti začela snemati prve vloge. V njih je med drugim nasprotovala gibanju Black Lives Matter, češ da je usmerjeno proti belcem, in zanikala holokavst. Ko se je leta 2016 na čelo države povzpel Donald Trump, je ženske pozvala, naj se množično pridružijo skrajni desnici. Približno ob istem času se je začel razmah konservativnih komentatork in spletnih vplivnic, kot so na primer Tomi Lahren, Lauren Southern in Candace Owens – mladih, konvencionalno lepih žensk, ki so začele po spletu trositi laži in teorije zarote.

Cerkev / Novi veter?

Novomeški škof Andrej Saje (letnik 1966) daje videz drugačnega, bolj odprtega, vključujočega cerkvenega dostojanstvenika. Ne on ne njegov nagovor nista del bahate, aristokratske cerkve, ki jo v teh krajih pooseblja nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal Franc Rode. Ko je škof Saje marca lani na položaju predsednika Slovenske škofovske konference zamenjal skoraj 20 let starejšega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, je marsikdo menil, da bo v katoliški cerkvi v Sloveniji zavel nov veter. Tri tedne po prevzemu te ugledne funkcije se je Saje v imenu katoliške cerkve opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja.

Ko začnejo janšisti pozivati k »svobodi«, planite v zaklon

Ko je Golobova vlada ukinila Janšev »protikomunistični« praznik, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je začel Janša napovedovati državljansko vojno. Vsi so bili zgroženi. A to ni nič novega – sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

Damijan Denac / »Kmetje morajo svoj fokus iz ego kmeta obrniti v eko kmeta«

Damijan Denac (1975) je ornitolog, naravovarstvenik, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1999 se je v diplomski nalogi ukvarjal z belo štorkljo, leta 2007 pa na oddelku za biologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko doktoriral na temo populacijske dinamike repaljščice, majhnega ptiča pevca, ki ga najbolj ogroža kmetijstvo in v Sloveniji počasi izumira. Denac kot direktor (od 2011) vodi in usmerja dejavnosti profesionalnega dela društva DOPPS, ki deluje že od leta 1979 in ima danes 31 zaposlenih. Deluje na štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ormožu. Gre za strokovnjake, zlasti ornitologe in biologe, ki izvajajo naravovarstvene, izobraževalne in raziskovalne projekte. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti.

RTV / Reševanje javnega zaklada

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough v zadnjih mesecih mrzlično nabavlja umetniške slike, večinoma grafike. Ne kot zasebnik, to ni njegova osebna strast, kupuje jih namreč v imenu RTV Slovenija in z njenimi sredstvi. Ni mu mar, v kakšni tehniki ali velikosti so, kupuje jih v skladu s količinskimi kriteriji, po več deset hkrati in brez javnih razpisov. Hitreje, ko se približuje čas njegovega slovesa, več slik kupuje. Po pripovedovanju zaposlenih na RTV prihajajo slike v javni zavod, ki sicer posluje z izgubo, v enormnih količinah. Slike visijo po tajništvih in sejnih sobah, veliko jih je še v skladišču RTV, v kleti stavbe na Kolodvorski ulici v Ljubljani.

Slavoloki zmag in porazov

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred dobrim mesecem predlagal, da bi v središču Ljubljane, na samem Trgu republike, postavili spomenik osamosvojitvi. Njegov predlog je povzročil nepričakovan ali pač pričakovan vihar: eni so bili užaljeni, ker je to storil prav on – Kučan, drugi so se ustrašili za usodo Tršarjevega Spomenika revoluciji, ki že stoji na Trgu republike, tretji so govorili, da bi nas morala zanimati prihodnost in ne preteklost. Vsi so se motili. Kar je logično, postavitev spomenikov je politična odločitev, spomeniki vedno govorijo o prihodnosti, nikoli o preteklosti. Obujanje spominov namreč ohranja identiteto in določa prihodnost.

Odpor proti militaristični psihozi

Dr. Mitjo Velikonjo, rednega profesorja kulturoloških študij in raziskovalca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, popisana in porisana zunanjost zidov vselej zanima bolj kot sterilna belina notranjosti. Dejavno raziskuje ulično umetnost in grafite, ki jih vidi kot prepovedano resnico, ubesedeno na steni. »Grafitarji si vzamejo svobodo, ki jim je nihče ni dal,« pravi. Ugotovitve, pridobljene z dolgoletnim raziskovanjem političnih grafitov iz obdobja postsocialistične tranzicije, je zbral v monografiji Podobe nestrinjanja, ki je najprej v angleščini izšla pri sloviti založbi Routledge, lani pa je pri Mladinski knjigi dočakala tudi slovensko različico. Doslej je bila prevedena že v šest jezikov, nazadnje v ukrajinskega. Ja, neustavljivi akademiki za Karpati knjige vztrajno pišejo, prevajajo in tiskajo tudi, ko nanje padajo bombe. Še več: ob izidu prevoda so avtorja odeški kolegi iz priznane založbe Helvetica povabili na promocijsko in predavateljsko turnejo po treh ukrajinskih mestih in v minulih štirinajstih dneh jo je tudi dejansko izpeljal, kljub opozorilom, strahovom bližnjih in lastnim pomislekom, ki so se vrteli predvsem okoli tega, kot razmišlja, »ali je sploh prav, da v času, ko tamkajšnji ljudje krvavijo, predavam in da razpravljamo o novi knjigi«.

»Ne kupuj drog na Metelkovi«

Metelkova je verjetno ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane, je središče alternativne kulture, kjer delujejo različne organizacije, skupine umetnikov in klubi, ki na pomemben način plemenitijo ljubljanski mestni vrvež in nočno življenje. Del zadnjega je, zakaj bi se slepili, tudi predajanje nekaterim opojnim, prepovedanim substancam, ob čemer se Metelkova v zadnjih letih srečuje s povišano ulično preprodajo drog in s tem povezanim nasiljem. Uporabniki prostorov Metelkove zato zdaj pristojne kličejo k odgovornosti, naj tovrstne dejavnosti preprečijo, predvsem v smislu preventive, tiste, ki radi zahajajo na Metelkovo, pa z ozaveščanjem poskušajo seznaniti s problematiko.