Ropar

Če hočete videti, kako sodobni ljudje organizirajo svoj mikroupor proti sistemu, divjemu, opresivnemu kapitalizmu, njegovim izkoriščevalskim in poniževalnim mehanizmom, potem si poglejte avstrijskega Roparja, ki je posnet po resnični zgodbi. Johann Rettenberger, ki ga igra Andreas Lust, je avstrijski maratonec - stalno teče, stalno trenira. Manično, študiozno, napol stahanovsko. Kot stroj. In kako se upre sistemu?

Johnny English 2

Johnny English 2 je nadaljevanje zelo uspešne parodije Jamesa Bonda (kot da ni že sam James Bond samoparodija), ki pa se začne tako kot Rambo 3 - v budističnem samostanu. John Rambo (Sly Stallone) je po Rambu 2 padel v krizo - potreboval je malce samoiskanja, notranjega miru, duhovne telovadbe. Obupal je nad svetom, vojnami, klavnicami, kaosom. Kar pa ni čudno, če pomislite, kaj je počel v Rambu 2: v Vietnamu je pobil toliko ljudi (da o komunistih in njihovih simpatizerjih niti ne govorim), da je moral vase. Le koga ne bi žrlo, če bi pobil toliko ljudi, magari komunistov? Le kdo ne bi potreboval remonta, če bi za sabo pustil tako pokopališče? In budizem ga res osebnostno dvigne in preobrazi: ko ga potem pošljejo v Afganistan, namreč pobije še več komunistov in njihovih simpatizerjev. Ne, Rambo ni »izgubljeni turist,« ampak »najhujša nočna mora.« In ne, Rambo ne misli, da je Bog - Bog bi do nasprotnikov pokazal vsaj malce usmiljenja, Rambo ga ne. Ko ga ranijo, ga polkovnik Trautman, njegov guru, vpraša: »Kako je z rano?« Rambo budistično odvrne: »Saj ste nas učili, da naj ignoriramo bolečino, ne?« Jasno, Rambo bolečino ignorira. Malce ga resda boli, a tega ne jemlje osebno.