Noč morskih psov

Hitro - koga je morski pes najprej požrl v Žrelu? Točno, žensko. Za kazen. Ker je fukala. Ker je dišala po seksu in spermi. In ker ni bila poročena. In koga je morski pes najprej požrl v Globoki modrini? Točno, črnca. Za kazen. Ker je črn. Ker se je rinil med znanstvenike. Ker tako visoko nima kaj početi. In Noč morskih psov je dokaz, da so najbolj večni prav najbolj obupani in najbolj obupni klišeji. Uganite, koga najprej požre morski pes - točno, žensko. Ker diši po seksu. In uganite, koga morski pes udari takoj zatem - točno, črnca. Ker smuča na vodi. Ker se je preveč stegnil. Ker se ne bi smel riniti v to belsko obliko preživljanja prostega časa. Morski psi, ki po louisianskem močvirju preganjajo, terorizirajo, žrejo in trpinčijo skupino alfa mladcev in bimbastih mladenk (ne, mobilni telefoni ne delajo), so reakcionarji, varuhi starega režima, toda mladci in mladenke so tako brezosebni, tako

Neke druge zgodbe

Ženske ne rojevajo več same - ob strani jim stojijo njihovi moški, očetje njihovih otrok. Otroka zdaj rodita skupaj. Ženska rojeva, moški snema. Ne v Nekih drugih zgodbah, prvem pravem postjugoslovanskem jugoslovanskem filmu, koprodukcijskem hrvaško-srbsko-bosansko-makedonsko-slovenskem omnibusu: tu ženske - Hrvatica, Srbkinja, Nizozemka na misiji v Bosni, Makedonka in Slovenka - rojevajo same. In same se odločajo, ali bodo sploh rodile. Same odločajo o svoji možnosti izbire.

Che - novi človek

Vse dokumentarce o Cheju, ki jih imate, lahko mirno vržete proč - tole je popolni portret revolucionarja, ki je bil vedno pripravljen na revolucijo in close-up. Tu, v kubanskem dokumentarcu Che, novi človek, vidite, kako zelo se je Che zavedal kamere, kako dobro ji je znal streči, kako dobro je razumel njen poten-cial, kako premišljeno je kultiviral svoj imidž (Che na traktorju, Che v predilnici, Che na gradbišču, Che v Združenih narodih, kjer najavlja vihar, ki bo zajel latinsko Ameriko ipd.), kako »nesrečen« je bil, ko se je moral v Bolivijo infiltrirati pod drugim imenom in z drugo, povsem spremenjeno identiteto (gladko obrit, s plešo!) in kako vesel je bil, ko so mu začeli lasje in brada spet poganjati, ko je torej začel spet postajati podoben samemu sebi.

Lahko noč, gospodična

Samo (Jernej Šugman) in Hana (Polona Juh) sta poročena. Oba sta arhitekta, dobro situirana, s hiško in hčerko. Zanju ni krize. Ali pač? Da med njima nekaj ne štima, veste po tem, da ona bolj malo govori, da pomenljivo pogleduje, da melanholično poležuje in da čaka na vprašanje: »Kaj je s tabo?« Da med njima ni vse okej, pa veste tudi po tem, da on po telefonu kramlja z drugimi, namesto da bi kramljal z njo.