Sherlock Holmes: Igra senc

Igra senc – nadaljevanje Sherlocka Holmesa, ki je najslovitejšega rezidenta londonskega Baker Streeta prelevil v bondovskega kung-fu die-hardista – ve, kdaj se dogaja (leta 1891), obenem pa se tudi zelo dobro zaveda, kdaj je bila posneta in kdaj se bo tržila: v času vojn, terorja, džihadizma, bombnih atentatov, globalnih napetosti in anarhističnih »groženj«.

Alvin in veverički 3

Že tretjič nas skušajo prepričati, da so veverice, ki piskajoče, cvileče pojejo, blazno kul – da je torej piskanje isto kot šarm. Rekli boste: naj že izginejo na kak samotni otok! In natanko to se zgodi: Alvin in veverički namreč – jasno, v družbi Jasona Leeja in Chipettes – po krajšem križarjenju obtičijo na samotnem otoku, kjer potem piskajo vse štikle, ki se rimajo na Survivor in Bad Romance. Vidite, izgon na samotni otok ne zadošča. Sporočilo Alvina in veveričk 3, napol animiranega filma, je tako kot sporočilo večine animiranih filmov: bodi to, kar si! In čas bi že bil, da veverice postanejo to, kar so – da torej nehajo peti. In piskati. Veverice ne pojejo, ne.

Dekle z zmajskim tatujem

Če ste se pred nekaj leti vozili po Italiji, ste na vsakem vogalu zagledali skladovnice Larssonove trilogije Millenium. Na črpalkah so imeli skladovnice ponavadi kar na treh koncih. Potem je vse to bušnilo tudi k nam. Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Vmes so trilogijo, ki je postala globalni bestseller, ne, superseller, ekranizirali, lokacije, na katerih se dogaja, pa so prelevili v romarske točke in tematske parke, da ne govorimo o biografijah Stiega Larssona, ki se množijo kot spletne teorije zarote.