-
12. 5. 2024 | Politika
Anže Logar / »Pripravljen sem prevzeti vodstvo SDS«
Poslanec SDS Anže Logar pravi, da trenutno ne vidi razloga za samostojno politično pot, saj čaka na kongres SDS, na katerem bo pripravljen prevzeti vodstvo stranke. Tako je povedal v intervjuju za tednik Reporter. Ob tem pa je dodal, da pričakuje, da se bo "pomladitev stranke" zgodila v "širšem dogovoru in ob sporazumu s predsednikom Janezom Janšo".
-
12. 5. 2024 | Politika
Tanja Fajon / »Zaskrbljujoče je, da poteka nadaljnja prisilna evakuacija Palestincev«
Zunanja ministrica Tanja Fajon in njen egiptovski kolega Sameh Šukri sta danes v Kairu izrazila zaskrbljenost zaradi zastoja pogajanj o prekinitvi ognja med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas. Posvarila sta pred izraelsko kopensko ofenzivo v Rafi, Fajon pa je ob tem znova pozvala k odprtju tamkajšnjega mejnega prehoda.
-
12. 5. 2024 | Politika
Urška Klakočar Zupančič / »V precej primerih imam nadstrankarska stališča«
Državni zbor (DZ) zadnji dve leti deluje utečeno, zakonodajni predlogi so obravnavani učinkovito in hitro, je za STA ocenila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Tudi sama je pridobila nekaj politične modrosti, predvsem v razumevanju političnih nasprotnikov. "Politični kapital se nabira z odnosom, ki ga imaš do ljudi," pravi o delu politikov v DZ in stranki.
-
12. 5. 2024 | Svet
Egipt se bo pridružil tožbi proti Izraelu za genocid
Egipt se bo formalno pridružil tožbi proti Izraelu, ki jo je zaradi obtožb o genocidu v Gazi na Meddržavnem sodišču (ICJ) vložila Južna Afrika, je sporočilo egiptovsko zunanje ministrstvo. Kot poroča palestinska tiskovna agencija Wafa, so se za to odločili zaradi krepitve izraelskih napadov na palestinske civiliste v Gazi.
-
13. 5. 2024 | Svet
Več tisoč Gruzijcev znova na ulicah
Več tisoč Gruzijcev je v nedeljo zvečer v Tbilisiju znova protestiralo proti uvedbi zakona o tujem vplivu, o katerem bo parlament predvidoma glasoval v torek. Oblasti so pridržale najmanj 20 ljudi, ki so po navedbah notranjega ministrstva poskušali ovirati delo parlamenta, poročajo tuje tiskovne agencije.
-
12. 5. 2024 | Svet
Srbski politiki zanikali genocid v Srebrenici
Srbski politiki iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore so danes v Donji Gradini v BiH priredili slovesnost v spomin na žrtve koncentracijskega taborišča Jasenovac, v katerem je ustaški režim med drugo svetovno vojno pobil na deset tisoče ljudi. Ob tem pa so zanikali genocid v Srebrenici, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
-
13. 5. 2024 | Svet
Putin predlagal zamenjavo obrambnega ministra
Ruski predsednik Vladimir Putin je dosedanjega obrambnega ministra Sergeja Šojguja imenoval za vodjo ruskega sveta za nacionalno varnost, so po poročanju tujih tiskovnih agencij pozno zvečer sporočili iz Kremlja. Šojgu bo kot sekretar ruskega varnostnega sveta zamenjal Nikolaja Patruševa.
-
13. 5. 2024 | Svet
Katalonija / Separatisti izgubili večino
Delni izidi regionalnih volitev v Kataloniji kažejo, da bodo separatisti v regionalnem parlamentu izgubili večino. Največ poslanskih sedežev je po prvih projekcijah osvojila Katalonska socialistična stranka (PSC). Separatistične stranke bi za večino potrebovale 68 mandatov, po do sedaj znanih izidih pa so jih osvojile 60.
-
12. 5. 2024 | Politika
»Cenovno dostopna stanovanja so prvi pogoj za zdravo družbo in socialno pravičnost«
"Vsekakor je potrebna omejitev oddajanja stanovanj v kratkoročni najem. To bo verjetno v določeni meri vplivalo na padec cen nepremičnin na trgu. Tudi v drugih državah skoraj kot po pravilu omejujejo kratkoročno oddajanje. In to ne počnejo brez razloga. Stanovanje naj bi bilo dom. Če nekdo želi ustvariti prihodek s turistično namestitvijo, naj to dejavnost realizira z investicijo v hotel, apart hotel ali kakšne druge turistične nastanitve, in to na območjih, kjer takšno dejavnost dovoljujejo prostorski načrti. Prav tako bi bilo treba davčno spodbujati oddajanje stanovanj na trgu v dolgoročni najem. Trenutno se lastniku finančno bolj izplača stanovanje oddajati v kratkoročni namen. Zato so stanovanja vedno bolj naložba in vedno manj dom, kar pa ni v interesu družbe."
-
12. 5. 2024 | Družba
»Veliko groženj in problemov je obstajalo že prej, četudi se zdaj potencirajo«
"Umetni inteligenci dandanes namenjamo ogromno pozornosti, saj smo jo kolektivno označili za nekakšen epohalni prelom, prehod v novo dobo, in ga opremili z znanstvenofantastičnimi podobami prihodnosti, v kateri nam vladajo roboti. Seveda je po eni strani dobrodošlo, da se s tem fenomenom ukvarjamo, tako na ravni individualnega premisleka kot na ravni teoretske obravnave in zakonodaje. Ne smemo pa izgubiti pogleda na širši sociokulturni kontekst, v katerem se je ta tehnologija razvila. Veliko groženj in problemov, ki jih pripisujemo novim modelom, je obstajalo že prej, četudi se zdaj potencirajo."
-
13. 5. 2024 | Kultura
Svobodna Palestina / Serija dogodkov v Ljubljani
V Ljubljani se danes začenja serija dogodkov z naslovom Svobodna Palestina, ki jo Vodnikova domačija oz. zavod Divja misel in Gibanje za pravice Palestincev s partnerji pripravljata ob obletnici nakbe 15. maja. Ponudila bo pogovore, predavanja, filmski projekciji in razstavi. Sklenila se bo 18. maja.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Uvodnik
Ta teden je družba Panvita, največja domača agroživilska skupina, ki ima v najemu kar 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, večinoma v Prekmurju, dobila novega večinskega lastnika. Čeprav je po vseh razvitih državah v zadnjem desetletju prehranska neodvisnost ne samo ekonomska, ampak celo geostrateška in celo varnostna usmeritev – zaradi naraščajoče svetovne populacije ter tudi izginjanja in spreminjanja kmetijskih zemljišč zaradi podnebnih sprememb –, je novi lastnik 51-odstotnega deleža postal hrvaški sklad Meritus ulaganja. Za njim tudi tokrat stojijo hrvaški pokojninski skladi, torej z drugimi besedami država Hrvaška. Seveda, tudi Hrvaška in njene družbe vedo, da je prehranska neodvisnost ekonomska, geostrateška in varnostna zadeva. In da se cena hrane v prihodnosti lahko samo še vzpenja.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Od volitev sta minili dve leti, od začetka delovanja vlade 21 mesecev. Vmes se je zgodilo marsikaj, poplave, zaostale reforme, spori v poslanskih skupinah, referendumi, razočaranje, nepremičninske afere, prišla sta streznjenje javnosti in spoznanje, da politika ni vsemogočna. Ostala pa so pričakovanja, ostale so obljube. Največ pričakovanj je v vladi zbujala stranka Levica, prvič je vstopila v vlado, prvič je Slovenija dobila vladno stranko, ki je ponosna na leve politične ideje. Pa je Levica storila prav? Ali lahko ta stranka v vladi Roberta Goloba sploh izpolni obljube, ki jih je dala volivcem?
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
»Evropo lahko reši samo levica«
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen iz Evropske ljudske stranke, v katero sta vključeni tudi slovenski parlamentarni stranki SDS in Nova Slovenija, je na soočenju »spitzenkandidatov« v Maastrichtu nedavno dejala, da bo povezovanje njene politične skupine odvisno od tega, kakšna bodo v evropskem parlamentu razmerja moči po naslednjih volitvah. Resda je izključila sodelovanje s skrajno desno skupino Identiteta in demokracija, v kateri najdemo recimo Alternativo za Nemčijo, ne pa tudi s prav tako skrajno desnimi Evropskimi konservativci in reformisti, skupino, v katero spadajo na primer španska stranka Vox, poljska Zakon in pravičnost ter Bratje Italije. Zatočišče tam bi morda lahko našli tudi evropski poslanci madžarske stranke Fidesz, ki je pred tremi leti zapustila Evropsko ljudsko stranko, naklonjenosti Evropskim konservativcem in reformistom pa ne skrivajo niti v SDS. O tem, kaj bi takšno povezovanje lahko pomenilo za prihodnost Evrope in Evropske unije, smo se pogovarjali z dr. Boštjanom Nedohom, filozofom in znanstvenim sodelavcem Filozofskega inštituta ZRC SAZU.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Minister SD enako kot minister SDS
Osnutka dveh temeljnih zakonov za izhod iz premoga, to je zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, bo napisalo zasebno podjetje sicer profesorja ljubljanske Pravne fakultete Senka Pličaniča Sol.Lex.Sus, trajnostne pravne rešitve, d. o. o. Za posel bo dobilo 40.752 evrov, razkriva razpisna dokumentacija ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD Aleksander Jevšek. Že sam »outsourcing« pisanja zakonov je izjemno problematičen. Poteza pa zbuja še dodatno začudenje, ker so nam s policije potrdili, da (še) poteka predkazenski postopek, s katerim preiskujejo skoraj milijon evrov vredne pogodbe, ki jih je Pličanič v času Janševe vlade sklenil z okoljskim ministrstvom pod ministrom Andrejem Vizjakom iz SDS.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura | TV
TV komentar / Vse zamujene priložnosti
Naj začnemo kar s citatom staroste slovenske organizacije Pesmi Evrovizije, Miše Molk, besede je izrekla v torkovi oddaji Odmevi: »Evrovizija je zelo težko izločena iz aktualnega družbenega dogajanja. Eurosong nikoli ni bil popolnoma apolitičen. Vedno se je v besedilih zaznalo nekaj ideologije. Tokrat mislim, da se je EBU malce sprenevedal in je raje posegel v besedilo izraelske skladbe, imel pa je možnost in priložnost, da Izrael izloči s tekmovanja.« Drži. Miša Molk je že s to izjavo povedala vse. A je tudi nadaljevala in do konca, a nežno zabila žeblje v to krsto evropskega televizijskega sprenevedanja: »Zakaj? S tem bi opozorili, da smo proti nasilju, proti vojni, in to bi zelo veliko pomenilo za Evropo. Ampak EBU se tako ni odločil. Mislim, da gre za dvoličnost. Tudi če letos prireditve ne bi bilo, bi to preživeli, v Gazi bo pa preživelo vedno manj ljudi.« Da, točno za to gre. Če letos ne bi bilo prireditve, bi vsi mi Evropejci – preživeli. Nikomur se ne bi nič zgodilo, nikomur od tistih, ki v tej prireditvi uživamo – nekateri tudi zgolj zato, ker sta nam všeč barvitost in robnost celotne prireditve, ki je pač na trenutke tako cenena in neumna, da je v tem že nekakšen presežek –, ne bi popolnoma nič manjkalo. Kot da pač enkrat nisi šel na svojo najljubšo zabavo.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Čez mesec dni, v nedeljo, 9. junija, bodo v Sloveniji in v večini ostalih članic volitve v evropski parlament. Za zdaj kaže, da bomo devet evroposlancev izbirali med vsaj 13 listami. Na volitve se bodo odpravile vse parlamentarne stranke in tudi številne zunajparlamentarne, kot so Vesna, Pirati, SLS, Zeleni Slovenije, Resnica, Dobra država s stranko DeSUS in stranka Nič od tega. Za EU-volitve je v Sloveniji značilna nizka udeležba: leta 2019 se jih je udeležilo zgolj 28 odstotkov upravičencev, kar je le polovica povprečja EU. Posledica nizke udeležbe je, da na teh volitvah v Sloveniji že tradicionalno slavijo stranke z najzvestejšo bazo, kot je evrokritična SDS. Še ena značilnost evropskih volitev pa je tudi precejšnja zmeda o tem, za kaj pri njih dejansko gre. Mnogi politiki se namreč na evropske volitve odpravljajo z obljubami, ki z EU nimajo veliko skupnega.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika Za naročnike
Pregon gospodarskega kriminala dodatno otežen
Vlada je pred dnevi potrdila in v državni zbor poslala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero se zaostrujejo pogoji, ki jih morata izpolniti policija in tožilstvo v konkretnem primeru, če želita izvajati prikrite preiskovalne ukrepe, predvsem pridobivati podatke o elektronskih komunikacijah in bančnih transakcijah. Višja raven zaščite pred posegi državnega represivnega aparata je z vidika blaginje družbe težko kaj spornega, čeprav se v tem primeru s to trditvijo ne strinjajo vsi. Še posebej ne na tožilstvu, kjer opozarjajo na oteževanje, če ne celo onemogočanje pregona najhujših oblik kriminala, predvsem korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Kultura Za naročnike
»Ob številnih priložnostih sem bila deležna nadiranja, neprimernih komentarjev, tudi zelo vulgarnih izrazov, za katere si nisem niti predstavljala, da so lahko izrečeni v hramu slovenske kulture,« pripoveduje oseba, ki je bila zaposlena v kulturno-kongresnem centru Cankarjev dom, naši največji javni kulturni ustanovi. Konkretnih opisov ne želi razkriti javnosti, da se ne bi prepoznala njena identiteta, čeprav v Cankarjevem domu danes ne dela več. »Odšla sem, ker sem dala prednost svojemu zdravju,« pravi. »A nisem bila edina.« Tudi nekateri drugi sodelavci naj bi bili imeli dovolj kričanja, zmerjanja, kletvic, opravljanja. »Danes mi je žal le, da nisem odšla veliko prej, že ob prvi neprimerni komunikaciji.«
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Komentar Za naročnike
V zadnjih osmih letih toliko govorimo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da je prostor za mnoge že prenasičen s temi razmišljanji, z argumenti pro in kontra. To seveda ne velja za nas, ki smo v realnem času in prostoru blizu koncu svojega življenja. Oglašam se predvsem iz sebičnih razlogov. Stara sem 89 let, kot judovski in partizanski otrok sem doživela drugo svetovno vojno, opravljala 30 let humanitarno psihosocialno delo na območjih vojnega dogajanja. Edino, kar si danes zares želim zase, je, da ne bi umirala v mukah, da ne bi izgubila osnovnega človeškega dostojanstva, da bi mi bila zagotovljena pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Svet Za naročnike
Pošast hodi po Ameriki / Zakaj imajo študentje vedno prav
Ko je ameriški predsednik Joe Biden študente in študentke, ki na univerzah množično in odločno protestirajo proti izraelskemu pobijanju in zatiranju Palestincev, razglasil za »antisemite« (»ki ne razumejo, kaj se dogaja s Palestinci«), ko jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu razglasil za »antisemitsko drhal« in »teroriste«, ki terjajo »izničenje Izraela« (in jih primerjal z nacisti, češ da to, kar se dogaja na ameriških univerzah, »spominja na to, kar se je v tridesetih letih dogajalo na nemških univerzah«), ko je Donald Trump njihov protest razglasil za »hujšega« od rasistično-neonacistično-antisemitskega shoda v Charlottesvillu (ki ga je sam med vrsticami podprl, češ da so tudi med neonacisti, rasisti in antisemiti »dobri ljudje«!), ko so kongresniki in osrednji mediji pozivali k represiji ter protestnice in protestnike razglašali za »elitiste«, »tuje agitatorje«, »komuniste«, »marionete Hamasa in Hezbolaha« in »uničevalce Amerike« (Kdor podpira Palestince, podpira Hamas!), ko so predsednice, rektorji in dekani teh univerz in fakultet na pomoč poklicali policijo (da bi vzpostavila »red«), ko je policija na kampusih brutalno obračunavala s protestniki in protestnicami (in jih vlekla stran), ko so kampuse preplavljali specialci in robocopi, ko so kampusi nenadoma izgledali tako, kot da so doživeli vojaški udar, ko so se univerze in fakultete prelevile v vojna območja in ko so študentke in študente pozivali, naj ostanejo doma in študirajo ter se vzdržijo protestov, so v Gazi v dveh bolnišnicah – v mestih Han Junis in Gaza – odkrili dve množični grobišči, v kateri so Izraelci zmetali na stotine palestinskih trupel. Zdravnikov, medicinskih sester, pacientov in pacientk, otrok. Golih. Z zvezanimi rokami. Nekatere so žive pokopali.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika
»Objekt JEK 2 bo prvih 30 ali 40 let deloval samo za vračanje kreditov za gradnjo,« je v torek na seji odbora za infrastrukturo opozoril Jure Vetršek iz zasavskega Eko kroga, sicer vodja Oddelka za učinkovitost in grajeno okolje na Inovacijsko-razvojnem inštitutu (IRI) Univerze v Ljubljani. Bil je eden številnih predstavnikov okoljevarstvenic in okoljevarstvenikov, ki so poslance na večurni seji opozarjali, da s predvidenim novembrskim posvetovalnim referendumom volivce in volivke neodgovorno silijo v odločanje o najdražji neznanki v zgodovini te države, o projektu JEK 2.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba Za naročnike
V zadnjih tednih so protesti študentov, ki od svojih univerz zahtevajo, naj prekinejo stike z Izraelom in s to državo povezanimi podjetji ter jasno obsodijo genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, zajeli praktične celotne ZDA. Zasedbe univerz po vzoru ZDA pa so se razplamtele tudi drugod po svetu: v Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi, Libanonu, Egiptu ... in v Sloveniji. Ljubljanski študenti so se – ker, kot pravijo, ljubljanska univerza ni dovolj jasno obsodila genocid in zaradi molka Fakultete za družbene vede (FDV) – v sredo odločili zasesti največjo družboslovno fakulteto v državi.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Dva leva Za naročnike
Komentar / V postelji z Evropo
Leta 1946 je Rita Hayworth zaigrala naslovno vlogo v črno-belem filmu Gilda, ki so si ga zlasti moški oboževalci zapomnili v barvah glamurja. Ena najbolj markantnih scen ameriškega filma noir je nastop Gilde v seksi svileni obleki z golimi rameni, razporkom skoraj do mednožja ter dolgimi gledališkimi rokavicami, ki jih izzivalno snema z rok med petjem skladbe Put the Blame on Mame in jih na koncu vrže v razgrete obiskovalce nočnega kluba. Tako se je rodila hollywoodska femme fatale, ki ne samo, da je s svojo pin-up prezenco postala obvezna oprema notranjih strani garderobnih omar vojakov ter sten v avtomehaničnih delavnicah in zasebnih garažah kot najbolj intimnih oazah za utrjevanje moških fantazem, ampak so Amerji ime Gilda izpisali in nalepili podobo celo na četrto atomsko bombo, ki so jo preizkusili na otočju Bikini. A resnična Rita je bila vse kaj drugega od filmske podobe fatalke in »boginje ljubezni«. Nekoč je resignirano izjavila, da so moški, ki jih je spoznala, zlezli pod njene rjuhe z ikono, z divo, »… z Gildo, zbudili so se z menoj«. Pač z resnično žensko, z vsemi slabostmi, ranljivostmi, ki jih je blišč žarometov zakril. Podoba ne odraža vedno vsebine.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba
Uroš Urbanija / Slabe novice za politkomisarja
Uroš Urbanija trenutno uravnotežuje slovenski medijski prostor kot odgovorni urednik informativnega programa Planet TV, nekoč Telekomove televizijske hiše, ki jo je potem vlada Janeza Janše prodala madžarskim medijskim tajkunom, ki delujejo pod okriljem premiera Viktorja Orbána. Pred tem se je Urbanija v času zadnje Janševe vlade izkazal na nekaterih drugih medijskih položajih, na primer kot direktor TV Slovenija in kot direktor vladnega urada za komuniciranje. Ta teden je v povezavi s tem prejel slabe novice.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba Za naročnike
Slovenija proti kletkam / Prepovejte že baterijsko rejo
»Prosta reja«, »živali s pašnika«, »do živali prijazna reja« in podobno so oznake, ki jih lahko opazimo na produktih živalskega izvora, kot so sveže meso, jajca, mlečni izdelki. Tako lažje pozabimo na nesrečna življenja rejnih živali, da zadovoljijo človeške želje, tako imamo manj slabe vesti, ko te izdelke kupujemo.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba Za naročnike
Omejevanje nadlegovanja nosečnic
Evropska državljanska pobuda My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo je nedavno sprožil Inštitut 8. marec skupaj s številnimi drugimi organizacijami in se zavzema za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi, je doslej zbrala že krepko čez sto tisoč podpisov. Potrebuje jih milijon iz najmanj sedmih članic EU. V številnih državah v Evropi namreč dostop do splava še ni samoumeven. A tudi tam, kjer je splav legalen, so ženske, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti, pogosto izpostavljene skupinam, ki pred porodnišnicami oziroma klinikami, kjer opravljajo splav, protestirajo proti pravici do splava. Pri tem pogosto pride do nadlegovanja, ustrahovanja in snemanja nosečnic, ki jim odločitev za prekinitev nosečnosti že tako pomeni veliko stisko, ter s tem stigmatiziranja in povzročanja občutka sramu in krivde.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba Za naročnike
Februarsko košarkarsko tekmo med Slovenijo in Izraelom so zaznamovali protesti. Pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) so pred samim dogodkom še zaostrili pravilnik Mednarodne košarkarske zveze – ta določa, da na tekmah ni dovoljeno izražati političnih ali žaljivih stališč – in prepovedali vnos vseh tujih zastav, tudi izraelskih. Kljub temu tekma ni minila brez manjših incidentov.
-
10. 5. 2024 | Politika
Bodo fakultete prisiljene krčiti vpisna mesta?
Vlada je oktobra sprejela usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje leto, kar je – zaradi določbe, naj visokošolski zavodi preoblikujejo študijske programe, za katere ni dovolj interesa, ali pa obstaja sum, da na njih prevladujejo »fiktivni vpisi« – med šolniki dvignilo precej prahu. Mariborska in ljubljanska univerza sta v skupnem odzivu zapisali, da se vlada očitno ne zaveda, »da javne univerze niso podjetja« in da »javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela«, temveč ima »širši pomen izobraževanja in napredka družbe«.