Kongres prostozidarjev v Beogradu

V beograjskem hotelu Astorija se je končal dvodnevni kongres Konfederacije združenih velikih lož Evrope

V hramu Posejdon so bila ob tej priložnosti ob pomoči tajnega rituala sklenjena nova bratstva svobodnih zidarjev med Veliko nacionalno ložo Srbije ter ložami Romunije, Bolgarije, Španije in Češke.

Čeprav delo masonov ostaja prekrito s tančico skrivnosti, so se ob tej priložnosti nekateri masoni oziroma prostozidarji tudi slikali in spregovorili za javnost. Razlog za zbiranje masonov je bila stoletnica ustanovitve Velike lože v Srbiji leta 1912. Naslednji zbor masonov bo v Rimu, zatem v Parizu, nato pa bo kongres v Romuniji. Evropska loža je medtem že presegla evropske meje, saj naj bi v kratkem sprejeli v članstvo tudi lože Paragvaja, Venezuele in še nekatere druge člane. Na srečanju v Beogradu so bili masoni iz Rusije, Španije, Italije, Romunije, Libanona, Bolgarije Letonje, Češke in še mnogih drugih držav. Veliki mojster bolgarske lože Sevino Batanov je pojasnil, da »je Srbija odprla neko novo pot k Evropi« ter da so bolgarski prostozidarji zelo veseli, da lahko vzpostavijo »kontakt s srbskimi ložami«.

Veliki mojster romunske lože Dudurel Nikolesku je dejal, da »ni samo zadovoljstvo, pač pa je čudovit občutek biti z brati v Srbiji« ter poudaril, »da je moč prostozidarjev v moči njenih članov v številnih državah« ter da on verjame v prostozidarstvo, »kajti prostozidarstvo podpira izpopolnjevanje človeka«, zaradi česar se morajo bratje prostozidarji »zmeraj vprašati, kaj lahko storijo za prostozidarstvo in ne kaj lahko prostozidarstvo stori zanje«. Prostozidarstvo je bilo v srednjem veku stanovsko združenje, ceh, ki je združeval graditelje katedral. Gradbena umetnost je bila vrhunska tehnologija takratnega časa. Ceh je zato svoje znanje in veščine skrival. Od takrat izvira za današnji čas arhaična zunanja podoba prostozidarstva: zidarski predpasniki, upodabljanje in simbolika za današnji čas sicer povsem običajnega zidarskega orodja (libele, zidarske žlice, kladiva, kotnika, šestila).

Moderna prostozidarska zgodovina se je začela leta 1717, ko je bila v Londonu v gostilni 'Pri goski in ražnju' ustanovljena Velika Loža Anglije. Od tedaj velja, da se v ložah srečujejo svobodni možje na dobrem glasu, ki želijo delovati v skupno dobro vseh ljudi. Prostozidarji vidijo v svojem združenju gibanje, ki sega prek državnih meja in širi idejo humanizma ne glede na nacionalne, rasne, verske, ideološke in morebitne druge razlike, znani pa so tudi primeri zakulisnih pritiskov in vpliva prostozidarjev, kar še vedno sproža kritike o netransparentnem in nedemokratičnem delovanju masonov. Čeprav obstajajo številna dela in raziskave, ki dokazujejo negativen vpliv masonov na družbo in dogajanje v svetu prostozidarji sami trdijo, da si prizadevajo za napredek človeštva, za razvoj etike in morale. Veliki mojster Velike nacionalne lože Srbije Dragoslav Pavlović je zatrdil, da so masoni humanitarna organizacija, ki deluje na diskreten način. V Srbiji so prostozidarji prisotni že več kot sto let. Drugega junija naj bi Velika loža ustoličila velikega mojstra Rajka Vujačića, ki je doslej delal kot uradnik OZN na Dunaju. Na volitvah je predlagal prostozidarja Tahirja Hasanovića, prvega 'neformalnega zeta' Slobodana Miloševića, ki je bil v zvezi s hčerko Mirjane Marković, žene Slobodana Miloševića. Tahir Hasanović je bil tudi desna roka Mirjane Marković v času njene čistke na univerzi v Beogradu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Iz te velike lože je bil prav tako izključen znani igralec Miki Manojlović, skupaj s še okoli 150 člani.

Prostozidarji so sicer znani tudi v Sloveniji. Prostozidarska organizacija v Sloveniji kot legitimni dedič francosko-ilirske lože Prijateljev rimskega kralja in Napoleona, ki je bila umeščena leta 1812 v Ljubljani, ter lože Valentin Vodnik, ki je delovala do leta 1941 v Ljubljani, je danes v Sloveniji tudi uradno registrirana. Velika Loža Slovenije je bila ustanovljena 16. oktobra 1999, »ko je v njej prižgala luč Velika Loža Avstrije«, ob ustanovitvi pa je združevala lože Dialogus, Žiga Zois in Arcus. Več o tem je mogoče prebrati tudi na strani slovenskih prostozidarjev. V Sloveniji sicer po 13. aprilu 1941, ko je prenehala delovati loža Valentin Vodnik, v kateri je bilo aktivnih 18 članov ('bratov'), ni bilo organiziranega delovanja prostozidarskih lož. Po drugi svetovni vojni so bili v Sloveniji uradno trije prostozidarji, ki so bili sprejeti v ložo 'Pobratim', ki je v letu 1991 delovala v Beogradu v okviru Velike Lože Jugoslavije.

Ko je Jugoslavija razpadla in sta postali Slovenija in Hrvaška mednarodno priznani državi, je bila 21. marca 1992 na Dunaju ustanovljena deputatska loža Illyria, ki je delovala v okviru Velike lože Avstrije z nalogo, da vnese prostozidarstvo v Slovenijo in na Hrvaško. Prvi mojster stola deputatske lože Illyria je bil Čedo Kirchner, dunajski arhitekt. Loža je delovala skupaj za Slovenijo in Hrvaško. Delovala je v templjih v Celovcu in Gradcu, občasno tudi na Dunaju. Slovenski prostozidarji so tedaj delali v Celovcu oziroma Gradcu ali pa na Dunaju, hrvaški pa v Gradcu. Šele 18. decembra 1993 pa je bila ustanovljena deputatska loža za Slovenijo, Orient Celovec, za vse slovenske prostozidarje, loža Illyria pa je ostala hrvaškim prostozidarjem. Loža je v tem času delala celo trojezično, slovensko-nemško-hrvaško. Velika Loža Slovenije je danes registrirana kot društvo.