Balkanski Watergate

Ko smo v Mladini pred leti začeli raziskovati madžarsko financiranje medijev SDS, torej omrežje Nova24, se je v ozadju izrisala slika širšega, geopolitičnega spopada, ki je v vzhodni in srednji Evropi izbruhnil po finančni krizi. V številnih vzhodnoevropskih državah so se tudi s podporo Rusije in po vzoru Putina razpasla zavezništva lokalnih samodržcev ali populistov, ki so svojo oblast začeli utrjevati s propagando. Nadzor nad mediji in zatiranje neodvisnih novinarjev, napadi na nevladne organizacije so bili ključni vzvodi njihove moči, tako rekoč novi recept za uspeh. Ta bitka, ki jo vsakodnevno spremljamo v Sloveniji v obliki razplamtevanja sovražnega govora in maltretiranja RTV, je bila v nekaterih drugih državah veliko brutalnejša. Makedonija je bila tak primer. Kot država se je namreč pred leti znašla pred odločitvijo, ali se bo približala Natu in EU ali pa se bo tesneje povezala z Vučićevo Srbijo in Putinom. Pri križanju regionalnih interesov smo lahko v Makedoniji videli vse: tovarne ali celo naselja trolov, ki so producirali lažne novice, priča smo bili množičnemu prisluškovanju 20.000 Makedoncem in celo insceniranim izbruhom nasilja.

Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

Koritniki

Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.

Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

Zakonito nečloveško ravnanje?

Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.

Končno direktor policije

Vlada Roberta Goloba bo po letu dni na oblasti očitno vendarle imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Tako vsaj kaže razpis, ki je bil objavljen po veljavnem zakonu, kar pomeni, da bo novi prvi mož še vedno lahko le policist, ne pa vojak ali kak drug varnostni strokovnjak.

Brežan huje kot predhodnik

Državni zbor, konkretneje poslanska večina koalicije, je 23. maja izglasoval interventni zakon, s katerim bodo vsem podjetjem samodejno podaljšane koncesije za rudarjenje, torej izkoriščanje mineralnih surovin, za 30 mesecev. Zakon je predlagal pristojni minister za naravne vire Uroš Brežan z utemeljitvama, ki mečeta slabo luč na njegovo ministrstvo. Tam so prepričani, da izvedba presoj številnih vlog podjetij, ki se jim iztekajo koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin, ni mogoča. Krive naj bi bile nakopičene zamude pri upravnih postopkih iz časa covida, »zastoji« pa naj bi bili tudi pri sprejemanju prostorskih načrtov občin, ki so ključni za določanje natančnih območij izkoriščanja. Da ne bi bilo ovirano gospodarstvo, odvisno od surovin, so tako za 30 mesecev brez vsakršnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in stanja na terenu podaljšali koncesije vsem podjetjem, ki bi se jim te iztekle do decembra 2024.

Pravica do volitev

Po ustavi naj bi bila volilna pravica splošna in enaka. Zakon o volitvah v državni zbor tako določa, da ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil 18 let. Vendar določa tudi, da ta pravica ne pripada osebam, za katere je sodišče ob postavitvi pod skrbništvo odločilo, da niso sposobne »razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. To v praksi pomeni, da je ta pravica najpogosteje odvzeta osebam z intelektualno oviranostjo, težavami z duševnim zdravjem ali demenco. Oseb z odvzeto volilno pravico je za zdaj več kot 3500.

Premoženje politikov v Sloveniji / Več transparentnosti

Spletni portal Oštro je prejšnji teden povil nov raziskovalni projekt, po devetih mesecih trdega dela je na svet privekala aplikacija Detektor premoženja, ki javnosti omogoča vpogled v premoženje političnih funkcionarjev. V prvi fazi se je novinarska skupina osredotočila na vladno ministrsko ekipo, naslednja faza objav bo sledila jeseni.

Ministrovo soliranje

Že ob napovedi šolske reforme je bilo jasno, da bo vlada z njo zagrizla v trd oreh, takega projekta že več kot desetletje ni uspelo izpeljati nobeni vladi. Decembra je bila oblikovana delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki naj bi delovala tudi kot posvetovalno telo šolskega ministra. Vendar so se na ministrstvu z vložitvijo predloga sprememb zakona o osnovni šoli zdaj, vsaj tako so menili nekateri člani skupine, odločili, da lahko reformo speljejo sami.

Walter Baier / »Levica je bila uspešna, kadar je bila sposobna sklepati čim širša zavezništva«

Walter Baier je avstrijski politik in ekonomist, decembra lani je bil izvoljen za predsednika Evropske levice, stranke, ki v evropskem parlamentu združuje levičarske stranke od socialistov do komunistov in katere članica je tudi slovenska Levica. Pred tem je bil skoraj desetletje predsednik Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), ki je nedavno dosegla zavidanja vreden uspeh v Salzburgu – navkljub pričakovanjem ji je na volitvah uspelo zasesti drugo mesto. Podobnega uspeha za Evropsko levico bi si zagotovo želel tudi na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Vendar pa trenutne projekcije niso najobetavnejše. Na grških parlamentarnih volitvah je pred kratkim slavila Nova demokracija, konservativna stranka premiera Kiriakosa Micotakisa. Osvojila je skoraj 41 odstotkov volilnih glasov – samo za primerjavo: drugouvrščena Siriza jih je prejela kar pol manj –, vendar je bilo to še vedno premalo za samostojno oblikovanje vlade, zato se bodo Grki na volitve spet odpravili konec junija. Prejšnji konec tedna so v Španiji potekale regionalne in lokalne volitve. Na njih so največje izgube pretrpeli vladajoči socialisti, v večini regij je slavila konservativna Ljudska stranka. Tudi zaradi izida je španski premier Pedro Sánchez za konec julija razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale sicer potekati ob koncu leta.

Ustavno sodišče ne obstaja več!?

Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je po odločitvi ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje novega zakona o RTV in s tem omogoči njegovo uveljavitev ter slabitev političnega oprijema nad javnim medijem, zapisal, da »ustavno sodišče ne obstaja več«. Želel je reči, da je storilo nekaj, česar ustavno sodišče ne bi smelo storiti, da je prestopilo rubikon, da je storilo nekaj tako nezaslišanega, da poti nazaj ni več. Da se lahko kar samoukine, ker beseda ustavnih sodnikov in sodnic, njihove odločitve, razsodbe ne štejejo nič. Poglejmo torej dogajanje na ustavnem sodišču, ki je politično desnico razburilo celo bolj, kot jo razburi navadno.

Novi obraz

V sredo je bila malo po pol desetih zjutraj v elitnem Grand Plaza Hotelu v središču Ljubljane, v njegovi manjši dvorani Safir, javna seja novega društva, poimenovanega Platforma sodelovanja. Prišlo je kakšnih 100 ljudi, veliko je bilo novinarjev, glavna zvezda pa je bil Anže Logar, predsednik sveta stranke SDS, njen drugi človek in njen poslanec, nekdanji minister in kandidat za predsednika republike, ki zdaj želi prebuditi, kot pravi sam, razcepljeno, razdvojeno Slovenijo, deželo, ki je obstala v leru, v statusu quo, ki se izgublja v konfliktih, ti pa koristijo obema, levemu in desnemu političnemu polu.