Radio Mladina: Ozadje slovenskih interesov pri vprašanju Venezuele

Zakaj slovenska vlada podpira ameriške gospodarske interese v Venezueli? Pojasnjuje novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru! Več pa v članku Poklon Ameriki >> #Mladina8

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/579483012&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Lucija Šikovec Ušaj in Andrej Šiško – somišljenika?

Potem ko je postalo jasno, da država misli resno s pregonom samooklicanega vodje t. i. Štajerske varde Andreja Šiška in soobtoženca Mateja Lesjaka, je Šiškovo obrambo prevzela odvetnica Lucija Šikovec Ušaj. Več

Jemen, »bližnjevzhodni Vietnam«

Čeprav so se predstavniki strani, vojskujočih se v jemenski državljanski vojni, decembra lani s sporazumom, podpisanim v Stockholmu, zavezali, da se bodo njihove enote umaknile iz pristaniških mest ob Rdečem morju in s tem omogočile delovanje za preživetje večine prebivalcev Jemna življenjsko pomembnih koridorjev s humanitarno pomočjo, se ta država na skrajnem jugu Arabskega polotoka še ni izvila iz primeža – kot ji pravijo v ZN – »najhujše humanitarne katastrofe«. Več

Slovenski skrajnež bo francoski evroposlanec?

Nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič se je po upokojitvi odločil za vstop v politiko. Za položaj evropskega poslanca bo kandidiral na listi francoske stranke Republikanska ljudska unija (UPR). Več

Ni prostora za resnico

Evropski poslanec Ivo Vajgl je že 7. februarja predsedniku evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje nad razstavo z naslovom Vzhodna meja (it. Confine Orientale) v prostorih evropskega parlamenta, ki naj bi pred 10. februarjem, ko je v Italiji dan spomina na žrtve fojb, opozorila na italijanske žrtve med- in povojnega nasilja, ne pa tudi na žrtve fašizma. Na razstavi naj bi se, tako Vajgl, »zavestno izkrivljala resnica«, v razstavni brošuri pa je zgodovina opisana na način, »ki je razpoznavno iredentističen in povsem tuj duhu medsebojnega mirnega kulturnega sožitja«. Sporno razstavo je sicer organiziralo Nacionalno združenje Furlanija Julijska krajina in Dalmacija v sodelovanju z neznanim članom evropskega parlamenta. Več

Zakaj je toliko ljudi očaranih nad novo slovensko vlado?

Zdi se, da je v Sloveniji vse idealno. Gospodarska rast ne pojenja zares, prepiri v politiki so umirjeni, če kdo naredi napako, se hitro poslovi, predsednik vlade Marjan Šarec se oglaša redko, a je v svojih besedah jasen, razumljiv. Tako je bilo recimo prejšnji teden, ko je obsodil italijanski politični revanšizem. Več

Zakaj slovenska vlada podpira ameriške gospodarske interese v Venezueli?

Venezuela je daleč. Druga celina, drug svet. Če bo tam izbruhnila vojna, nov Irak, če bo tam potrebna še ena humanitarna intervencija, to ne bo naš problem. Če si zaradi Venezuele, ki je ne poznamo, malce zatisnemo oči, pozabimo na naša načela in iz tega potegnemo še kak dobiček, ne bo škode. Venezuela res ne more postati notranjepolitično vprašanje, je ta mesec dejal zunanji minister Miro Cerar presenečeno. Toda Venezuela je bližje, kot se nam zdi. In v to novo krizo je Slovenija vpletena bolj, kot je videti na prvi pogled. Več

Priznanje Guaidója, spet mimo parlamenta

Slovenija je »prepoznala vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója« za začasnega predsednika Venezuele, in to z izključnim namenom, da razpiše predčasne volitve, je prejšnji teden po seji vlade v Ljubljani povedal zunanji minister Miro Cerar. S tem se je Slovenija pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile. Države članice EU, ki Guaidója niso priznale, so Italija, Irska, Grčija, Slovaška in Romunija, zunaj EU pa tega nista storili Švica in Norveška. Več

Kdo je bil Hugo Chávez?

Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino. Več

Venezuelski veleposlanik za Mladino: Nočemo vojne. Se bomo pa branili.

Jesse Alonso Chacón Escamillo je veleposlanik Venezuele na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slovenijo. Bil je eden ključnih sodelavcev Huga Cháveza, je tudi nekdanji visoki vojaški oficir, pravosodni minister, minister za notranje zadeve in minister za telekomunikacije in informacije v venezuelski vladi. V Ljubljani se je udeležil dogodka Slovenija v podporo Venezueli. Več