MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    20. 7. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Zakaj je Matej Tonin trojanski konj Janeza Janše 

    Prisluhnite pogovoru in preberite članek Trojanski konj v novi Mladini >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/474246291&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Izak Košir

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika

    Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu

    Slovenija je šele na zadnjih državnozborskih volitvah dobila prvo razkrito LGBTQ+ osebo v državnem zboru. To je Nataša Sukič, poslanka Levice. V mislih imamo, seveda, posameznice in posameznike, ki so »outirani« oziroma svoje spolne usmerjenosti ali identitete ne skrivajo pred javnostjo. Zmotno bi bilo namreč predvidevati, da v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do zdaj ni bilo nobenega geja, lezbijke ali biseksualne osebe. Bili so, tudi v vrstah desnih političnih strank, a je bila njihova spolna usmerjenost v nekaterih primerih »javna skrivnost«, v drugih pa širši javnosti povsem neznana. Pričujoči članek ni nastal zaradi razkrivanja poslank in poslancev, ki svojo spolno usmerjenost bolj ali manj uspešno skrivajo, saj gre za osebno okoliščino, ki se ne tiče nikogar drugega kot le osebe, ki jo živi. Zanimivo pa je, zakaj se tako malo slovenskih političark in politikov odloči svojo spolno usmerjenost javno razkriti. Pravzaprav je fenomen širši, saj je v Sloveniji tudi sicer izjemno malo javno razkritih LGBTQ+ oseb, ki bi jih lahko imeli za znane osebnosti, torej tiste, ki delujejo na področju politike, estrade, umetnosti, gospodarstva in medijev. Zakaj se jih torej za razkritje ne odloči več? Več

  • Borut Mekina

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Trojanski konj

    Kako lahko Janez Janša ponovno postane predsednik vlade? Njegova SDS po zmagi leta 2004 ne pridobiva toliko novih volivcev, kot jih zaradi svoje agresivne politike odvrača, da bi sploh šli na volitve. A ker so podporniki SDS zvesti pri glasovanju, gre nizka volilna udeležba v prid strankam desnice. Zaradi tega, ker preostale politične stranke, torej razbita liberalna sredina, zavrača sodelovanje z Janezom Janšo, SDS ta trenutek težko zares računa na sklepanje zavezništev. A strankam liberalne sredine v Sloveniji vsaka štiri leta vendarle uspe pridobiti relativno največje število volivcev s slogani, kot so nova politika ali novi obrazi. Kaj je torej še ena od možnih poti, po kateri lahko Janez Janša tretjič postane premier? Ne, to niso naslednje redne volitve, na katerih se bo pojavil novi »šarec«. To so nove, predčasne volitve jeseni, na katere bi prišlo še manj ljudi in na katerih bi SDS postala še večja, relativna zmagovalka. In tudi to je pot, po kateri Janez Janša zdaj vodi ostale stranke. Več

  • Borut Mekina

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Zasebnim osnovnim šolam javni denar

    Eden izmed pogojev NSi pri vstopu v koalicijo je bila tudi uveljavitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014 o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. V Sloveniji za zdaj še vedno velja pravilo, da zasebnim šolam pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država zagotavlja javnim. A decembra 2014 je ustavno sodišče s tesno večino in neprepričljivo razlago odločilo, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole financirane skoraj povsem enako kot javne. V SMC so tudi pripravili zakon, s katerim bi odločbo ustavnega sodišča uveljavili, a so mu nasprotovali predvsem v SD, kjer so dali celo pobudo za spremembo ustave, s katero bi vprašanje rešili. Več

  • Borut Mekina

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Izbrani ukrepi Šarčeve koalicijske pogodbe

    Šest političnih strank je pod vodstvom Marjana Šarca preteklo nedeljo na maratonskih, 11-urnih pogajanjih dokončno uskladilo 42-stransko besedilo koalicijske pogodbe. Dokončno so se dogovorili o zdravstvu, o davčnih spremembah, glede katerih so dobili tudi izračune finančnega ministrstva, in tudi o financiranju zasebnih osnovnih šol, kar je bil eden od pogojev NSi. Poleg teh treh glavnih področij koalicijska pogodba vsebuje več drugih zavez. V nadaljevanju so navedene najkonkretnejše med njimi in tiste, ki ne potrebujejo dodatnih pojasnil. Več

  • Vanja Pirc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Za samozaposlene in nevladni sektor

    Kultura je pod Cerarjevo vlado obveljala za področje, kjer se stvari niso premaknile niti za ped. Čeprav je kulturni proračun po ostrih rezih v zadnjem desetletju sramotno nizek, sam kulturni sistem problematičen in zbirokratiziran, številne poteze ministrstva za kulturo pa vprašljive, nestrokovne in celo škodljive (denimo pri razdeljevanju javnih sredstev), se ni zgodilo popolnoma nič. Tudi pred volitvami politiki do kulture niso imeli stališč. Prav tako ne po volitvah. V osnutku koalicijske pogodbe, o kateri se je zadnje tedne pogajalo šest strank pod vodstvom Marjana Šarca, so tako sploh prve javno dane politične zaveze za področje kulture po dolgih štirih letih, odkar je podobno pogodbo sestavljala Cerarjeva koalicija. In ne glede na to, ali bo pogodba na koncu sprejeta ali ne, jih je vredno vzeti pod drobnogled. Več

  • Vasja Jager

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    »Zmaga delavcev«

    V času strme gospodarske rasti podjetja v delovno intenzivnih panogah vedno težje dobijo dodatne kadre, s katerimi bi zadovoljili povečane zahteve trga. Osnovna težava je v dejstvu, da je dobršen del slovenskih delavcev še zmeraj podplačan, prilivi v bilancah gospodarskih družb pa se premalo poznajo v denarnicah zaposlenih. Čeprav so se v lanskem letu dobički podjetij po podatkih Ajpesa povečali za 3,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov več glede na leto prej, se je bruto plača povprečnega delavca povečala približno za 2,5 odstotka, to je za 38 evrov. Posledica je med drugim tudi odliv kadrov v tujino, kjer so plače višje, kar na našem trgu dela v posameznih panogah že ustvarja deficite delovne sile. Po podatkih Statističnega urada je konec leta 2017 novo delovno silo potrebovala že petina vseh slovenskih delodajalcev, letos so potrebe še dosti večje. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Paznika ne mara nihče

    »Pazniki smo postali zaporniki,« je pred časom v intervjuju za Dnevnik dejal predsednik sindikata državnih organov v ljubljanskem zaporu, pravosodni policist Dalibor Didović. Povedati je želel, da so zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov prisiljeni v opravljanje velikega števila nadur, zato v službi, torej v zaporu, preživijo več časa kot doma. Samo letos je bilo odpovedanih 317 spremstev zapornikov v zdravstvene in druge ustanove ter na sodišče, zaradi česar se vrstijo odpovedi sodnih obravnav, ki jih je bilo letos že okoli 150. Kaj se dogaja, so razmere v ljubljanskem zaporu res »katastrofalne, še več, so pred kolapsom,« kot je pred časom dejal predstavnik sindikata delavcev v pravosodju, pravosodni policist Marcel More? Več

  • Christoph Scheuermann

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Madeleine Albright, nekdanja ameriška zunanja ministrica

    Že zdavnaj bi se lahko upokojila, saj je stara 81 let in ima za seboj odmevno diplomatsko kariero, šest uspešnih knjig in cvetoče svetovalno podjetje, vendar počitek ni zanjo. Madeleine Albright še vedno velja za veliko damo ameriške zunanje politike. Začela je kot veleposlanica OZN v New Yorku, med letoma 1997 in 2001 pa je bila zunanja ministrica pod predsednikom Billom Clintonom. Več

  • Özlem Gezer  |  foto: Profimedia

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Mesut Özil, daj povej!

    Nemci so te dni spet razočarani nad svojim nehvaležnim turškim fantom, ker se ne obnaša tako, kot bi se moral. Najprej je poziral z despotom, nato ni dosegel zadetka, za nameček pa niti ni pokazal obžalovanja. V vseh teh letih se od gostiteljev v svoji domovini ni naučil ničesar. Več