• Uredništvo

    20. 4. 2021  |  Politika

    Logar: »Jaz lahko še stokrat zanikam«

    "Jaz lahko še stokrat zanikam, a če vsakič znova sprašujete in če ima moje stališče kakšen drugačen odmev, s tem dodatno prispevate k oživljanju te razprave, ki ne koristi ne BiH in še manj Sloveniji. V tem pogledu mora vsak sam pri sebi oceniti, kaj mu je bolj v interesu, ali voditi politično propagando ali delati vse, kar je v njegovi moči, da Slovenija dobro opravi predsedovanje in doseže napredek na področju Zahodnega Balkana." Več

  • Uredništvo

    20. 4. 2021  |  Politika

    »Kacin je napadel pooblaščenko, čeprav je izvirni greh na njegovi strani«

    "Najprej bi rekla, da je za počasnost cepljenja absolutno odgovorna vlada. Način odziva pooblaščenke je bil primeren, saj so tako njo osebno kot institucijo, ki jo vodi, napadli na izjemno grob in perverzen način. V takšnih primerih se institucije morajo postaviti zase in povedati nazaj, tudi ostro. Običajen pa tak način odzivanja ni, saj tovrstni napadi niso običajni. Da je Kacin napadel pooblaščenko, čeprav je izvirni greh na njegovi, ne na njeni strani, kaže predvsem na njegov cinizem in ja, tudi na neznanje." Več

  • Tomaž Lavrič

    19. 4. 2021  |  Politika

    Policijski dan namesto policijske ure

    Več

  • Tomaž Lavrič

    19. 4. 2021  |  Politika

    Razlika med srbskim, bosanskim in hrvaškim jezikom

    Več

  • IK, STA

    19. 4. 2021  |  Politika

    Da delo Janševe vlade ni uspešno, meni že skoraj 70 odstotkov vprašanih

    Anketa Vox populi kaže, da podpora vladi še naprej pada. Da delo vlade ni uspešno, namreč meni 67,3 odstotka vprašanih, kar je največ doslej. Dobra petina vprašanih je v času epidemije imela težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Več

  • IK, STA

    19. 4. 2021  |  Politika

    »Non-paper je nevarna igra, ki lahko sproži katastrofalen plaz«

    Svet makedonskih veleposlanikov se je danes odzval na non-paper o Zahodnem Balkanu in ga obsodil. Veleposlaniki so ob tem opozorili, da etnocentrizem, nacionalizem ter novo zarisovanje meja lahko vodi v prelivanje krvi z globokimi posledicami za celotno jugovzhodno Evropo. Več

  • STA

    19. 4. 2021  |  Politika

    Pahor: »Razmišljajte s svojo glavo«

    Ob zaključnem spletnem dogodku šestega Nefiksovega kariernega dneva je mlade nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Dejal jim je, naj izkoristijo izjemne priložnosti za kroženje znanja in idej, ki jim jih ponuja EU, naj razmišljajo s svojo glavo in bodo pogumni. Več

  • Oštro.si

    19. 4. 2021  |  Politika

    ZDA opozorile na grožnje z nasiljem nad novinarji v Sloveniji

    Ameriško zunanje ministrstvo je v poročilu o človekovih pravicah v Sloveniji večino podpoglavja o svobodi izražanja namenilo grožnjam svobodi medijev. Več

  • Luka Volk

    19. 4. 2021  |  Politika

    Pred koncem spektakla rektorskih volitev na Univerzi v Ljubljani

    Politična burleska, za katero je pogoje postavil predvsem eden izmed kandidatov za rektorja – nekdanji šolski minister in predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič –, se počasi približuje koncu. Po prvem krogu volitev, ki je odločil, da se bosta v drugem pomerila trenutni rektor ljubljanske univerze Igor Papič in njegov protikandidat Gregor Majdič, v sredo sledi še drugi. Ta bo tudi dokončno odločil, kdo bo z oktobrom izvoljen za vodjo osrednje akademske institucije v državi. Več

  • Uredništvo

    19. 4. 2021  |  Politika

    »Totalitarizem še vedno verjame, da ni bolj nevarne stvari, kot je kultura«

    "Vsekakor je jasno, da gre v prvi vrsti za medije. S tem, ko so mediji prešli pod ministrstvo za kulturo, je to ministrstvo politiki šele postalo pomembno, prej strank ta položaj ni zanimal. A nasilje nad kulturo je vendarle tudi posledica tega, da je prekarna kultura postala tako močna, da se je treba z njo ukvarjati, in dovolj močna, da se z njo ne da več manipulirati prek spora z javnimi zavodi; ti so namreč v precejšnji meri odvisni od svobodnjakov, tako da antagonizma med njimi ni več toliko. Ta tip kulture, ki je izrazito usmerjen v vzdrževanje demokratične atmosfere v Sloveniji, od katere je tudi odvisen, je zato postal ključen." Več

  • IK, STA

    18. 4. 2021  |  Politika

    »Razdružitev BiH ni mogoča«

    Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je glede neuradnega dokumenta o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu poudaril, da razdružitev BiH ni mogoča. Več

  • Uredništvo

    18. 4. 2021  |  Politika

    »Z revizijo nabave zaščitnih mask so padle vse maske«

    "Predsednik Pahor je julija 2019 računskemu sodišču ob 25. obletnici obstoja podelil visoko državno odlikovanje red za zasluge. V nagovoru je predsednik poudaril, da gre za institucijo, ki ima stabilnost, kredibilnost, ugled, rezultate. Z menjavo vlade so začeli prihajati signali, da se stvari spreminjajo. Prvi signal je bil, da sprememb zakona, ki bi še okrepile neodvisnost računskega sodišča, ne bo. Pojavili so se prvi pritiski. Z revizijo nabave zaščitne opreme pa so padle vse maske. Vrstijo se številni pritiski na neodvisnost računskega sodišča." Več

  • Izak Košir

    17. 4. 2021  |  Politika

    »Moral bi odstopiti vsaj eden, najboljše pa kar oba« 

    Marjan Šarec, predsednik LMŠ in nekdanji premier, je v javnem pismu, ki ga je njegova stranka objavila na spletni strani, zapisal, da je kot  strela z jasnega je udarila vest, da se naša dva »non predsednika« ukvarjata z »non paperjem«, ki govori o »dokončnem mirnem razhodu« narodov, ki tvorijo Bosno in Hercegovino. "Še malo in bosta oba »non grata« kjerkoli v Evropi, če eden od njiju že ni. Saj to ni prva zgrešena poteza. Oba se imata za mojstra slovenske zunanje politike, ampak iz potez in njihovih posledic pa to ni preveč razvidno," je poudaril. Več

  • Uredništvo

    17. 4. 2021  |  Politika

    »Domobranci so bili tako veliki domoljubi, da so paktirali s sovražnikom«

    "Do sedaj smo se lahko iz zgodovine naučili, da se v ljubezni do domovine skriva nekaj več. Računica in osebne koristi. Domobranci so imeli radi domovino. Že njihovo ime govori o tem. Braniti domovino kot skupek domov. Domovina ni abstrakcija, temveč velika skupnost domov. In tisti, ki za vsako ceno, tudi ceno sklepanja nenačelnih koalicij, paktiranja s sovražnikom in predaje napadalcem, v bistvu brani domovino, je velik domoljub. Domovino ljubi do te mere, da je zanjo pripravljen narediti vse. V tem smislu moramo razumeti tudi oblastnike. Njihova ljubezen do domovine je tako velika, da jim je dovoljeno vse. Predvsem kaznovanje tistih, ki premorejo najmanj domoljubja." Več

  • Janšev poklon tistim, ki se ne želijo priključiti boju proti rasizmu

    Nogometni klub Slavija iz Prage je pred tekmo proti Arsenalu v četrtfinalnem obračunu v Evropski ligi zavrnil simbolično gesto, da bi v znamenje podpore gibanju Black Lives Matter pokleknil in s tem izkazal podporo boju proti rasizmu v športu. Več

  • IK, STA

    17. 4. 2021  |  Politika

    Janša Džaferoviću: »Slovenski non-paper o mejah ne obstaja«

    Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je včeraj po telefonu pogovarjal s slovenskim premierjem Janezom Janšo, potem ko ga je ta poklical in obvestil, da ne obstaja non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, so sporočili iz predsedstva BiH. Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    S ponedeljkom dovoljeno zbiranje do 100 oseb 

    S ponedeljkom bo v Sloveniji ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, je danes pojasnil minister Aleš Hojs. S tem bo vlada sledila odločitvi ustavnih sodnikov, pri čemer pa se Hojs nadeja, da bodo posredovali konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi. Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    Jourova: »Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno«

    Slovenski premier Janez Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno, je v pogovoru za bruseljski spletni medij EurActiv ocenila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Vzdržno financiranje medijev v Sloveniji je po njenih besedah ogroženo, še posebej ko gre za vprašanje Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Politika

    Ustavni sodniki ljubitelji orožja

    Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije. Več

  • Luka Volk

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Koristi in interesi

    Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je jasen. Konflikt interesov definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz vplivanja na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Več

  • Uredništvo

    16. 4. 2021  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: IGRA IMITACIJE

    Izšla je nova Mladina! Tokratno naslovnico je zakrivil Franco Juri. O tem, kako slovenski premier Janez Janša caplja za madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, preberite v naslovni temi letošnje 15. številke. Priskrbite si svoj izvod, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani#Mladina15 Več

  • Luka Volk

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Matej Tonin z družino, s službenim vozilom in varovanjem na velikonočni blagoslov

    Bil je oblačen dan, občasno je le rahlo deževalo: tretji dan vnovičnega zaprtja države in hkrati velika sobota – dan, ko verniki po navadi blagoslovijo svoje velikonočne jedi. Čeprav so bile cerkve zaprte za bogoslužje, se je grosupeljski župnik Martin Golob, ki zaradi svojih spletnih maševanj velja za pravo zvezdo, odločil prirediti »drive-in« blagoslov. Dolga kolona avtomobilov, več sto naj bi jih bilo – v enem pa nenadoma zagledamo znan obraz: obrambni minister Matej Tonin. »Mi vas redno gledamo! Kar tako naprej,« pohvali župnika in se odpelje z družino naprej. V službenem vozilu, skupaj z varovanjem. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

    Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Pri nas govorimo slovensko

    Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    »Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«

    Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Igra imitacije

    Ko je lani prevzel oblast Janša, se je pri nas začelo madžarsko leto 2010. Janša je začel namreč imitirati Orbánove poteze – kot iz priročnika. Kaj je storil Orbánov Fidesz, ko je leta 2010 prevzel oblast? Takoj je sprejel zakon o nadzoru medijev, pravi Paul Lendvai v sijajni knjigi Orbán: Novi evropski avtokrat, ki je v prevodu Andreja Pozniča izšla tudi pri nas in ki postaja iz dneva v dan – tako rekoč iz ure v uro – aktualnejša in urgentnejša. »Viktor Orbán si je vse od volilnega poraza leta 2002 prizadeval prevzeti javne medije, ob tem pa so prijateljski oligarhi gradili tudi vzporedni, Fideszu naklonjeni medijski imperij. Prvi korak je bila združitev treh javnih televizijskih servisov (M1, M2 in Duna-TV), treh nacionalnih radijskih postaj in celo uradne tiskovne agencije (MTI) pod skupno streho novega Sklada za medijske storitve in podporo. Prvi dve nalogi tega velikanskega konglomerata, v katerem so vse pomembne naloge prevzeli Fideszovi ljudje, sta bili odstranitev nezanesljivih kadrov ter centralizirano upravljanje z ogromnimi državnimi subvencijami, ki so na voljo vladi naklonjenim medijem.« Tako je bil zagotovljen politični nadzor nad medijskimi vsebinami. Tako je bilo zagotovljeno »uravnoteženo poročanje«. Novinarji so morali po novem tudi razkriti vire – sicer so jih čakale »drakonske kazni«. Medijski svet, ki ga je ustanovil Orbán in vanj imenoval same Fideszove kadre, je postal vrhovni organ za »omejevanje svobode medijev«. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Žan Mahnič – državni sekretar za resnico

    Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Rekorder Hojs se ne ozira ne epidemijo

    Že 13. marca 2020, na dan, ko je prevzela oblast, je Janševa vlada pozvala delodajalce, »naj se, kjer je mogoče, organizira delo od doma, tudi v javni upravi«. Pozive je ponovila ob vsakem naslednjem lockdownu, njeni lastni resorji pa so jih upoštevali zelo različno. Pri čemer ministrstva in njihove podrejene institucije niso tovarne in plavži, ki jih je po ustavitvi strojev zelo težko spet zagnati. Najbolj dosledno so se napotkov o delu od doma držali na ministrstvu za šolstvo, kjer je decembra 2020 na takšen način delalo 84 odstotkov uradnikov in funkcionarjev, še prejšnji mesec pa je delež znašal visokih 76 odstotkov. Podobno skrbni so bili na ministrstvu za kmetijstvo (70 odstotkov zaposlenih na delu od doma decembra 2020 in 72 odstotkov marca 2021), pa za kulturo (75 odstotkov decembra 2020 in 76 prejšnji mesec) in infrastrukturo (76 odstotkov decembra 2020 in 69 marca 2021). Približno polovico zaposlenih so na delo od doma napotili tudi resorji za pravosodje, za javno upravo ter za okolje in prostor. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani decembra od doma delalo 50 odstotkov zaposlenih, prejšnji mesec je delež znašal 44 odstotkov. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Krivec tedna

    Po menda preslabo odzivni Šarčevi vladi, po razvitih evropskih državah, ki naj bi se pri nabavah cepiva zarotile proti šibkejšim članicam, pa po zdravstvenih delavcih v cepilnih centrih je Janševa vlada sedaj našla novega dežurnega krivca za svoje grehe – informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta naj bi po mnenju vladnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina z blokiranjem podatkov, ki so jih v elektronskih prijavah na cepljenje že decembra navedli interesenti, onemogočila vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi na enem mestu zbiral vse podatke o poteku cepljenja in omogočil oblikovanje ustreznih seznamov, kar bi preprečilo preskakovanje čakalnih vrst in bistveno pospešilo postopke. Prelesnikova je v javnem odzivu na Kacinove očitke pojasnila, da je težava nastala, ker vlada vse do danes ni bila sposobna opredeliti natančnega namena, za katerega naj bi porabila prek e-uprave zbrane osebne podatke. Pooblaščenka je še poudarila, da »odgovornost za nastalo situacijo pa da leži izključno na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili«. Več

  • Luka Volk

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Covid izbrisani

    Potrdilo, da ste preboleli covid-19, prinaša nekaj ugodnosti – med drugim se lahko, če se to od vas zahteva, izognete tedenskim testiranjem, in vsaj dokler se vlada ne premisli, prehajate državne meje brez predložitve negativnega PCR-testa. A podobno kot pri nacionalni strategiji cepljenja tudi tukaj prihaja do zapletov. Pojavljajo se namreč tisti, ki tega, da so bolezen že preboleli, ne morejo dokazati. Več