Kandidat za evropskega komisarja osumljen korupcije

Belgijsko pravosodje preiskuje sum, da je belgijski kandidat za novega evropskega komisarja, zunanji minister Didier Reynders, vpleten v korupcijo in pranje denarja v Demokratični republiki Kongo, poročajo belgijski mediji. Reynders je za belgijsko tiskovno agencijo Belga dejal, da ne ve za tovrstno preiskavo. Več

Podpora Šarčevi vladi presegla 60 odstotkov

Največja vladna stranka LMŠ po septembrski anketi Vox populi še nekoliko povečuje vodstvo pred drugouvrščeno SDS, tretje mesto zaseda SD. Iz DZ bi izpadle SAB, SMC in SNS, bi se pa v DZ uvrstila SLS. Podpora vladi je nekoliko višja in presega 60 odstotkov, predsednik republike Borut Pahor pa ohranja primat med najbolj priljubljenimi politiki. Več

Razprodaja kulturne dediščine

Novica, da naj bi se Mestna občina Koper odpovedala lastništvu in prenovi palače De Belli na Cankarjevi ulici v Kopru, je doživela buren odziv. Po ogorčenju se je nameri zoperstavil tudi lokalni odbor Levice na Primorskem. Župan Aleš Bržan pravi, da ni razloga za skrb. Več

»Brez podlage«

Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić je pred časom presenetil z opozorilom, da nanj pritiskajo (mednarodni) neformalni centri moči, ki obvladujejo vrhove pravosodja. To je storil med razglasitvijo oprostilne sodbe za Milka Noviča. Več

Želi vlada znova varčevati pri otrocih?

Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) dvakrat letno objavlja napovedi gospodarskih gibanj. Od njegovih napovedi je odvisna struktura proračuna. Če je napoved gospodarske rasti visoka, lahko država načrtuje višjo javno porabo, če je nižja, nižjo. Njihove napovedi se, ker je v ekonomiji vedno malo alkimije, sproti spreminjajo in popravljajo. V povprečju se jeseni za napovedi gospodarske rasti v naslednjem letu zmotijo za pol odstotne točke. To je relativno veliko – več, kot se v povprečju pri svojih napovedih zmotita Evropska komisija ali Banka Slovenije. Več

Varčevanje pri revežih

Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov. Več

Preizkus parlamentarne doslednosti

Ko je nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen razkrila svoje komisarje in komisarke, je po Sloveniji zavel sentiment obtožujočega razočaranja. Resor, ki ga je dobil Janez Lenarčič, odgovoren bo za krizno upravljanje, naj bi bil »neugleden«, »tretjeligaški«, »na repu Evrope«. Razlogov za domnevni neuspeh naj bi bilo več – od Šarčevega spodrsljaja, ko se je pred meseci odločil, da ne bo nastopil pred evropskim parlamentom, do samega Lenarčiča, ki je dober diplomat, a brez političnih izkušenj. Več

Spopad za sanjske službe v državni energetiki, kjer vsak direktor zasluži več kot 100.000 evrov na leto

Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije. Več

Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev

Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati. Več

Zeleno razočaranje

Spomladi letos je bila Slovenija razglašena za črno ovco med državami Evropske unije. Na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam nas imajo za popolnoma neresne. Nevladna organizacija European Climate Foundation je naš osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) označila za daleč najslabšega. Gre za pravno zavezujoč dokument, ki bo za prihodnje desetletje začrtal usklajeno ukrepanje na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo kot posledica rabe energije, torej vse od proizvodnje elektrike do ogrevanja in transporta. Nadomestil naj bi vse trenutno veljavne akcijske načrte in operativne programe s tega področja. Več