• IK, STA

    18. 10. 2019  |  Politika

    Milan Kučan: Gre za evidentno kršenje človekovih pravic

    V Ljubljani se je danes prvič sestala civilna pobuda za podporo katalonskim političnim zapornikom, ki jo moti molk evropskih institucij ob visokih zapornih kaznih za devet nekdanjih voditeljev v Kataloniji. V izjavi, ki bo romala na več naslovov doma in v tujini, so protestirali ob dogajanju, ki da pomeni kršitev demokratičnih pravic v Evropi. Več

  • Borut Mekina

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Kako premagati Orbana?

    Madžarski opoziciji je končno uspelo. Vladajoča stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana, ki zadnjih devet let v državi vlada z ustavno večino, je na nedeljskih lokalnih volitvah izgubila več županskih položajev, med drugim tudi glavnega v Budimpešti. Za las sicer. Opozicijski kandidat Gergely Karacsony, skupni kandidat socialistov (MSZP), Demokratične koalicije (DK), Parbeszeda (Dialog) in stranke mladih Momentum, je namreč osvojil 50,6 odstotka glasov, dosedanji župan iz Fidesza Istvan Tarlos pa 44,3 odstotka. Poleg tega so opozicijska zavezništva Fideszu odnesla še županska mesta v Pecsu, Miskolcu, Szombathelyu, Egerju in drugje. Več

  • Borut Mekina

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Pahorjevi moški 

    Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos. Več

  • Marjan Horvat

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Naiven in nespameten minister Cerar

    V teh dneh so katalonske trge, ulice, ceste, celo glavno barcelonsko letališče znova »zavzeli« protestniki in protestnice. Čeprav katalonske oblasti nenehno pozivajo k mirnim protestom, poznavalci pravijo, da se lahko zdajšnje vrenje stopnjuje, saj ga je izzvala po mnenju večine Kataloncev ne le nesorazmerna in nepravična, »temveč maščevalna« razsodba španskega vrhovnega sodišča. V ponedeljek je po dolgotrajnem sojenju sodišče katalonske politike, ki so hoteli pred dvema letoma omogočiti Kataloncem referendumsko pravico o neodvisnosti, obtožilo zaradi »vstajništva in zlorabe javnih sredstev« ter jim izreklo zelo visoke zaporne kazni. Več

  • Uredništvo

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Janševa pesnitev: Najlepša si, Slovenija

    V kratki noči kres gori, žar v srcih prebudi. Več

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Janez Janša je v pesnitvi o lepotah Slovenije omenil domobransko pokopališče

    Janševa domoljubna pesnitev, z vsemi pridevniki in presežki vred, posredno sporoča tudi nekaj drugega. Ne govori le o lepotah domovine, pač pa to domovino, pogled nanjo, postavi v točno določen kontekst. Več

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    On ali kaos

    Zdaj lahko rečemo, da je vedno tako, saj se je zgodilo že velikokrat: po volitvah, ko Janezu Janši ne uspe prevzeti vlade, se za nekaj časa, navadno za več kot leto dni, umakne. Tako je bilo, ko je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Boruta Pahorja in Mira Cerarja. Hitroprstni komentatorji ugotavljajo, da se je Janša spremenil in da nima več političnega zaleta. Nato se zgodi. V medijih se začno pojavljati afere, dokumenti, obtoževanja, nastopijo protestniški zbori, nenadoma se zdi, da je v državi vse narobe, začnejo se pozivi k zamenjavi oblasti. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Kdo je usmeril prst v Accetta?

    Na drugi oktobrski ponedeljek je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih, ki je vladi in državnemu zboru omogočal zaprtje meje – policija bi lahko brez izjem prenehala sprejemati prošnje za azil in ljudi prisilno vračala na Hrvaško in v druge države. Tako pač to ne gre, so odločili ustavne sodnice in sodniki. Odločili so, da ima država seveda pravico odločati o prošnjah za azil tako ali drugače, a da odločati (in sprejemati prošnje) pač mora. Ker v nasprotnem primeru trpijo pravice do azila upravičenih ljudi, ki jih določa mednarodno pravo. Gre za odločitev, ki bi jo lahko šteli med pomembnejše in ponosnejše trenutke ustavnega sodišča in bi si zaslužila primerno pozornost. A o vsebini se je kmalu prenehalo govoriti, debato je stran od nje speljal ustavni sodnik Klemen Jaklič, edini, ki je glasoval proti. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Rajko Kozmelj, direktor Sove: Če bomo delo dobro opravljali, bomo nevarni za del politike

    Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več

  • Erik Valenčič

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Triumf blaznosti

    Bilo je januarja 2016, nekaj deset kilometrov severozahodno od Erbila, glavnega mesta iraškega Kurdistana. S prijateljem Hogerjem, sicer majorjem v pešmergi, kot se imenuje kurdska vojska v Iraku, sva se vozila skozi uničene kraje in vasi, ki so jih Kurdi ob velikih žrtvah iztrgali iz krempljev Islamske države. Spomin na avgust 2014, ko so islamisti resno ogrozili dvomilijonski Erbil, je bil še vedno zelo živ. Šele zračno posredovanje koalicijskih, v glavnem ameriških zračnih sil je takrat razmerje moči prevesilo na kurdsko stran in Kurdi so – najprej v Iraku, nato pa še v Siriji – krenili v odločne protiofenzive, s katerimi so uspeli zlomiti Islamsko državo, ki je predstavljala dolgoročno grožnjo praktično vsemu svetu. Leta 2016 je med Kurdi prevladoval plahi optimizem; verjeli so, da bo mednarodna skupnost nagradila njihovo žrtvovanje in jih zaščitila, če že ne zaradi hvaležnosti pa vsaj zaradi logičnih geopolitičnih interesov. »Toda bojim se, da bomo spet izdani,« je komentiral Hoger. »Da nas bodo veliki in močni spet pustili na cedilu. Imamo pregovor, ki pravi: ’Ni pravega prijatelja razen gore.’« Več