• STA

    8. 2. 2023  |  Politika

    Golob / »Naša odgovornost je, da s ponosom podpiramo slovenske ustvarjalke in ustvarjalce«

    Premier Robert Golob je ob kulturnem prazniku zapisal, da nas ta dan opominja na pomen kulture v naši zgodovini in pri oblikovanju identitete. Po njegovih besedah je to tudi priložnost, da se spomnimo ustvarjalcev, ki so slovenski jezik, tradicijo, znanje in ustvarjalni potencial ponesli v svet in gradili globalno prepoznavnost naše kulture.

  • Uredništvo

    8. 2. 2023  |  Politika

    »SDS in NSi sta kot sestri. Ena brez druge ne moreta.«

    "Pravim, da sta SDS in NSi kot sestri. Ena brez druge ne moreta. Med seboj se sicer vedno slabše razumeta, vendar sta v politiki ali vsaj v parlamentu še edini, ki si v samo še načelnem zavezništvu ena drugi vzbujata prepričanje, da je desnica dejansko normalna politična opcija. SDS rabi kolikor-tolikšno normalnost NSi, da izpade kredibilnejša in sprejemljivejša, NSi pa rabi jezo, zateženost in učinkovitost SDS, da sama ne izpade kot neslana šala."

  • Nevladniki / »Od novega ministra za notranje zadeve pričakujemo zaščito demokracije«

    Nevladne organizacije s področja človekovih pravic vlado pozivajo, naj na sedež ministra za notranje zadeve imenuje ustrezno zaupanja vredno osebo, ki bo spoštovala demokratična načela in varovala človekove pravice.

  • IK, STA

    6. 2. 2023  |  Politika

    Vedoč, da prosilca za azil ne smejo deportirati, je inšpektor uporabil prav neverjetno zvijačo

    Upravno sodišče je v izdanem poročilu ugotovilo, da je v postopkih obravnave državljana Pakistana prišlo do kršitev. Na te je opozorila tudi delovna skupina za azil Ambasade Rog, ki vlado poziva k ukrepanju. Medtem je policija 24. januarja letos omenjenega tujca skupaj s še enim sodržavljanom deportirala v Pakistan.

  • Tomaž Lavrič

    6. 2. 2023  |  Politika

    Feministrica Fajon

  • STA

    6. 2. 2023  |  Politika

    »Slovenija nasprotuje gradnji ograj in zidov«

    Slovenija se zavzema za okrepitev zunanjih meja EU, pri čemer pa nasprotuje gradnji ograj na njih, je ob prihodu na današnje zasedanje ministrov za zadeve EU v Bruslju povedal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Marko Štucin. Varovanje zunanjih meja je po njegovih besedah ključno tudi za normalno delovanje schengna brez nadzora na notranjih mejah.

  • Tomaž Lavrič

    6. 2. 2023  |  Politika

    Lojze Peterle / »Mene ljudje, ki me ne poznajo, ustavljajo na cesti in pravijo ...«

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj iskrena, potem je vredno«

    "Ravno v zadevi Falcon se je to lepo pokazalo, kako je videti, ko da nekdo na pladenj vse, tudi svoje zasebno življenje, je potem deležen številnih napadov, vsako pojasnilo pa mediji zmanipulirajo, ker imajo tudi svojo agendo. Tako da iskrenost absolutno ni cenjena, zaradi iskrenosti si še hujša tarča, kot si bil prej, tako da sem se iz te izkušnje kar naučila. Čeprav sem bila v bistvu zelo transparentna in javnosti postavila na vpogled vso dokumentacijo, je bilo na koncu sprevrženo. Ne, iskrenost ni cenjena, ampak jaz bom iskrena še naprej. Čeprav mi je marsikdo rekel, zakaj sploh pojasnjujem, saj je bilo vse v skladu z zakonom in pravilnikom, bom jaz še naprej iskrena in transparentna in zaradi tega najbrž deležna še kakšnega udarca. Ampak če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj odprta, da bo politika bolj transparentna in iskrena in da bo pokazala vse, kar je; dobre in grde strani, potem je vredno. Potem bom še naprej orala ledino."

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Prišel je kakšen klic, naj se nehamo upirati, sicer nas bodo ukinili«

    "To je bil verjetno najtežji primer. V času protestov je bilo v javnosti razumljeno, da smo mi tisti, ki izvršujejo voljo oblasti, in da smo popolnoma pasivni. Ampak slika ni bila takšna. Vezani smo bili na navodila in na zakon. Slednji nas zavezuje, saj ni protiustaven, čeprav ima pomanjkljivosti. Državni odvetniki smo lahko postavljeni v položaj, ko moramo delati v skladu z zakonom, ampak proti svojemu pravnemu prepričanju. Če bi šli preko zakona, bi šlo za kršitev službenih obveznosti."

  • Uredništvo

    4. 2. 2023  |  Politika

    »Madžarska investicija v Novo24TV je bila izključno politične narave«

    "V tem trenutku imamo češke lastnike Pro Plusa, švedske lastnike Financ, avstrijske solastnike Žurnala, luksemburške lastnike N1 in madžarske lastnike Planet TV-ja. V primerih Financ in N1 gre za strateške lastnike, brez neposredno politično lobističnih interesov. Pri njih tudi ne zaznavamo nobenih intervencij lastnikov in vmešavanja v uredniško politiko ali cenzuriranja ali omejevanja njihovega poročanja – gotovo ne takšnih, kot jih opažamo pri mnogih domačih lastnikih ali nekaterih drugih tujih. Na drugi strani imamo namreč politično motivirane tuje investicije, kjer je bila tipičen primer madžarska investicija v Demokracijo in v Novo24, ki ni bila ekonomske narave, ampak izključno politične narave z namenom strateškega lobiranja in tudi "prikupovanja" takrat vladajoči stranki SDS. Tisti hip, ko je stranka SDS izgubila volitve, so madžarski lastniki v nekaj tednih prodali svojo investicijo v Sloveniji in odšli."

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Politika

    Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi

    V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Predsednica ob ognjišču

    Predsednica države Nataša Pirc Musar je že med predvolilno kampanjo zatrjevala, da bo, če bo izvoljena, še naprej uporabljala družabna omrežja, le da bo to počela veliko bolj premišljeno kot Borut Pahor.

  • Monika Weiss

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Lani še 26 bolnikov z azbestnim rakom

    Posebna medresorska komisija, ki se ukvarja s posledicami dela z rakotvornim azbestom, je lani odločila o 66 zahtevkih za odškodnino. Potrdila jih je 57, kot kaže poročilo komisije, pripravljeno za vlado. Največ, kar 26, je bilo lani potrjenih novih primerov pljučnega in »azbestnega raka« mezotelioma. To je najhujša oblika azbestne bolezni, ki se navadno razvije več kot 25 let po izpostavljenosti azbestu, povprečna doba preživetja od postavitve diagnoze mezotelioma pa je leto do dve. Komisija je lani potrdila še 23 primerov azbestoz in osem primerov plakov, to je odebelitev pljučne mrene. Zgolj pet od lani potrjenih 57 primerov ni bilo iz goriške regije, kjer je azbest desetletja v proizvodnji uporabljal zlasti Salonit Anhovo, in sicer po drugi svetovni vojni in vse do zakonske prepovedi leta 1996. Podatki za lani se od zadnjih let razlikujejo zlasti po potrjenih primerih azbestnega raka; več kot lani (26) jih je bilo v zadnjih osmih letih potrjenih le leta 2020, in sicer 30, skupaj jih je bilo v obdobju 2015–2022 potrjenih 168.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Finančna uprava opravlja tajno sledenje

    Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    »Vi ste strošek«

    Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Kljukec Hojs

    Po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je lani pustošil po Krasu, in hkrati velikem pomanjkanju vode v slovenski Istri in kraškem zaledju zaradi suše so se na Twitterju začeli vrstiti zapisi, da so za oboje v resnici krive nevladne organizacije, ki so leto prej sodelovale v kampanji pred referendumom o vodi, na čelu z Inštitutom 8. marec.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zločini iz sovraštva

    Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.

  • Borut Mekina

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Konec mačistične diplomacije?

    Še je svež spomin na serijska srečanja višegrajskih alfa samcev. Najbolj anahronistično in dvolično je bilo tisto oktobra 2021, ko so se tedanji regionalni avtoritarci, z našim Janezom Janšo vred, sestali na demografskem vrhu v Budimpešti. Janez Janša (ločen in ponovno poročen z 20 let mlajšo partnerico), Aleksandar Vučić (ločen in ponovno poročen z 11 let mlajšo), Viktor Orbán (srečno poročen), Milorad Dodik (potentni skakalec čez plot) in Andrej Babiš (ločen in ponovno poročen s svojo tajnico, ki je bila ob poroki komaj polnoletna) so se tam zavzemali za vrnitev tradicionalnega patriarhata, o tem, kako naj ženske več rojevajo, so razpravljali med gledališkimi performansi božanja nosečniških trebuhov. Če bi za vsaj pet podobnih srečanj v dveh letih želeli uporabiti en sam izraz, bi lahko rekli, da smo bili priča mačistični diplomaciji. Mačistična diplomacija je le ena od mnogih. Diplomacij ali tipov zunanjih politik je več. Zgodovinsko gledano je najbolj znana besedna zveza ’Rambo diplomacija’, to je izraz, ki se je ustalil za ameriško zunanjo politiko v času največje priljubljenosti ameriškega igralca Sylvestra Stallona in je simboliziral kavbojsko modrost Najprej streljaj, potem sprašuj. V slovensko-hrvaških odnosih smo v zadnjem desetletju govorili o tako imenovani tihi diplomaciji in potem o nogometni diplomaciji, s katero so voditelji nerešena vprašanja skušali reševati na nogometnih tekmah. Nogometna diplomacija je podobna mačistični.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Nezaželena ministrica

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Postavljamo si spomenike

    Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zaslugarji

    Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?

  • Dr. Božo Repe, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Kaj ostane od mita o osamosvojitveni vojni, če odstranimo ves balast?

    Desetdnevna vojna je na ravni širše družbene percepcije z leti postala le še mitizirani zdravljičarski kič. Dokumentov iz časa vojne, ki bi po tridesetih letih omogočali resno in mirno vrednotenje tega zgodovinskega obdobja, žal niti zgodovinarji ne moremo videti – ker še vedno niso dostopni. Lahko pa se prikopljete do približne resnice, če si vzamete leto ali dve časa in se prebijete skozi desetine raznih zbornikov in spominov, ki jih izdajajo veteranske organizacije, in seveda skozi spomine posameznikov, pa tudi, če naredite veliko intervjujev z ljudmi, ki niso v ospredju, so pa bili zraven.

  • Dr. Marko Zajc, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    O zgodovini in mitih

    Muzej slovenske osamosvojitve – na prvi pogled je ime muzeja logično, osamosvojitev je zgodovinsko dejstvo, in to pozitivno, vsaka država slavi neodvisnost, torej je muzej osamosvojitve nujen del pokrajine spomina v državi. Kdo bi temu lahko ugovarjal?

  • Borut Mekina

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Bodo red v zdravstvu naredila sodišča?

    Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila objavljena pretekli petek, so nekateri zdravniki hitro razglasili za zmago. To naj bi bil »zgodovinski dan za slovensko zdravstvo«, je med prvimi komentiral predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče končno storilo to, za kar so si zdravniki že dlje časa prizadevali: sodniki naj bi zaradi varnosti pacientov zdravnikom omejili čas, ko lahko delajo, na največ 48 ur na teden.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.

  • Monika Weiss

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Ostanki Expa 2020

    Slovenija je bila ena od 83 držav, ki so se na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju predstavljale z lastnim paviljonom. »Impozantno«, »paviljon dviga obrvi« sta mnenji, ki ju najdemo v uradnih poročilih, uradna ocena obiskovalcev je bila 8,3 od 10. V Dubaj je v času šestmesečne razstave od oktobra 2021 do marca 2022 na državne stroške potovala skoraj celotna ministrska ekipa prejšnje vlade, celo notranji minister Aleš Hojs. A epilog projekta je manj impozanten; eden od ostankov je tudi večmilijonski spor med podjetjem Riko in državo, o katerem bo razsodilo sodišče.

  • STA

    2. 2. 2023  |  Politika

    SDS / V zameno za podpise k interpelaciji ministrice pričakuje podpise NSi k interpelaciji vlade

    Poslanci SDS bodo prispevali podpise pod interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki so jo pripravili v NSi, če bodo vsi poslanci NSi prispevali svoje podpise za interpelacijo vlade premierja Roberta Goloba, so sporočili iz SDS. V NSi se za zdaj še niso odzvali.

  • Grega Repovž

    2. 2. 2023  |  Politika

    Komentar / Upokojenci imajo prav

    Čeprav je res, da je shod upokojencev v prestolnici v sredo organizirala SDS in da ga je vodil njen dolgoletni vidni poslanec Pavel Rupar, ki se je moral iz funkcij v stranki umakniti po pravnomočni obsodbi zaradi kraje javnega denarja – stranke nikoli ni motila njegova vulgarnost in grobost -, je dejstvo, da se je shoda udeležilo veliko ljudi, mnogo več, kot jih sicer uspe zbrati SDS, in dejstvo je tudi, da je bilo sporočilo udeležencev zelo jasno. Ne samo to: bilo je tudi upravičeno.

  • Ruparjev upokojenski protest / »Naj živi Janez Janša, slovenski junak v vojni in miru«

    Pavel Rupar, nekdanji župan, poslanec SDS, pregledovalec ženskih mednožij in promotor sovraštva do žensk, je organiziral protest upokojencev – populistično izveden po učbeniškem vzorcu in uspešen, vsaj kar zadeva obisk in zastavitev osnovnega koncepta. Najbrž mu je to uspelo s pomočjo somišljenikov iz svoje domače stranke. Da je bil množično obiskan, priča o iznajdljivosti in moči psihopolitičnih taktik, ki vedno najdejo recepturo za kolektivno mobilizacijo ne samo svojih privržencev, ampak tudi vseh ostalih.

  • Uredništvo

    1. 2. 2023  |  Politika

    »Kdor si danes upa izreči, da je feminist, se spusti v boj s tistimi, ki so proti enakosti«

    "Namreč kdor si danes upa izreči, da je feminist, se zavestno spusti v boj s tistimi, ki so proti enakosti. Hkrati pa je v trendu in v koraku z zahodnim liberalnim svetom, da politiki rečejo, da so feministi. Bistveno vprašanje pri tem je, kaj se bo zgodilo, ko bo treba z besed preiti na dejanja. Odlično je, da so se naši moški in ženske v politiki opredelili do feminizma, ampak tisto, kar pričakujemo, so ukrepi. Ne v samo simbolnih akcijah, temveč pri sprejemanju političnih odločitev in prioritet. Šele ko se bodo tega zavedali in temu ustrezno ravnali, bom zadovoljna."