MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    24. 9. 2018  |  Politika

    Velika Britanija brez EU ni več velika

    Britancem pol leta pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz EU (Brexit) postaja jasno, kako na debelo so jih tisti, ki so predlagali referendum o Brexitu, nalagali. Eden najglasnejših podpornikov referenduma evroskeptični evropski poslanec Nigel Farage ni le umolknil, ampak je izginil s političnega prizorišča. Tako mu ni treba ne razlagati svojih laži o velikih koristih, ki naj bi jih izstop iz EU prinesel britanskim podjetjem in gospodinjstvom, kot tudi sprejeti kakršno koli odgovornost zanje. Brexit je eden najbolj poučnih primerov, kam pripelje populizem in kako neodgovorni so dejansko politiki, ki ga uporabljajo. Več

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Grega Repovž o primeru Črnčec

    Pogovor z urednikom Mladine je nastal na podlagi uvodnika Besede in naslovne teme Antistrokovnjak >> #Mladina38 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/502556346&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    Novi in stari obrazi

    V državnem zboru smo dobili šest novih poslancev, saj jih je prav toliko odšlo na ministrske položaje v novi vladi, ki ji predseduje Marjan Šarec. Več

  • Staš Zgonik

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Obramba jutranje svetlobe

    Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je še pred štirinajstimi dnevi zatrjevala, da kakršnekoli spremembe, kar zadeva prestavljanje ur na zimski oziroma poletni čas, ne bo še vsaj tri leta, prejšnji teden pa je evropska komisija obrnila ploščo. Po novem jo mora vsaka država članica že do aprila prihodnje leto obvestiti, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Tiste, ki bi se odločile za stalni poletni čas, bi tako zadnji premik ure opravile 31. marca 2019, tiste, ki bi izbrale stalni zimski čas, pa oktobra prihodnje leto. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Laž o južni meji

    Združene nevladne organizacije so pred dnevi napisale javno pismo z naslovom »Za človekove pravice gre!«. V njem so nasprotovale »gonji«, ki jo zoper nevladnike izvaja zdaj že bivša notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Predvsem gre za gonjo zoper Pravno informacijski center nevladnih organizacij (PIC), in sicer zato, ker so se odločili pomagati tistim beguncem, ki si želijo v Sloveniji vložiti prošnjo za azil. Več

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    Rdeča zvezda in resnica

    V Komnu je 15. septembra že tradicionalno potekala državna proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini. Na ta dan zaradi istega razloga praznujemo tudi državni praznik, čeprav ne gre za dela prost dan. Na državnih proslavah so obvezno, kot veleva protokol, razobešeni državni simboli, kot sta zastava in grb. Tako je bilo tudi tokrat. Več

  • Vasja Jager

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Vrnitev Drnovškovega glavobola

    Naša najstarejša politična stranka je po letih igranja pomembne vloge v parlamentu in vladi – kjer je z manjšimi prekinitvami od osamosvojitve obvladovala resorja za promet in kmetijstvo – iz državnega zbora izpadla pred štirimi leti. Od takrat SLS životari na margini nacionalne politike, na letošnjih volitvah pa je z vsega 2,63 odstotka prejetih glasov znova ostala pod pragom uvrstitve v parlament. Več

  • Borut Mekina

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Anti strokovnjak

    Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec? Več

  • Erik Valenčič

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    V vrtincu norosti

    V svetu potekata procesa, ki bosta močno zaznamovala 21. stoletje. Širijo se območja brezvladja, ki dolgoročno uničujejo celotne države in regije. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo zaradi vojn, nasilja in preganjanja lani razseljenih 16,2 milijona ljudi, zaradi česar je število beguncev po svetu naraslo že peto leto zapored, in sicer na 68,5 milijona. Predstava, da je večina razseljenih ljudi nastanjena v razvitih državah, je napačna, opozarja UNHCR: »Podatki kažejo, da je res ravno nasprotno – kar 85 odstotkov beguncev je v državah v razvoju; številne od njih so brezupno revne in prejemajo le malo pomoči za oskrbovanje teh ljudi.« Revščina ogroža tudi prihodnost stabilnejših držav. Za primer, Brazilski forum za javno varnost, neodvisni inštitut, ki objavlja statistične podatke o kriminalu, je nedavno razkril, da je bilo v Braziliji lani umorjenih 63.880 ljudi, kar presega skupno število ubitih v medijsko pogosteje omenjanih Venezueli in Mehiki. Vse večjo grožnjo svetovnemu miru pa pomenijo tudi podnebne spremembe, ki jih v Pentagonu imenujejo »množitelj groženj«, saj občutno prispevajo k stopnjevanju družbenih napetosti in vojn ter zagotavljajo nadaljnjo širitev območij brezvladja. Več

  • Peter Müller

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Hrana za populiste

    Gre za nekaj ribiških čolnov in ozemeljske zahteve v Jadranskem morju. A ko je Jean-Claude Juncker pred evropskim parlamentom spregovoril o tej temi, je zvenel dobesedno zanosno. Spor med Slovenijo in Hrvaško o poteku kopenske in morske meje je treba nujno rešiti, je rohnel predsednik evropske komisije med parlamentarno razpravo o prihodnosti unije, ki se je je udeležil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Navsezadnje ne gre le za težavo dveh članic Evropske unije, temveč za »evropsko težavo«. Več