• Lara Paukovič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    »Začuden sem si pomel oči«

    Prejšnji teden smo izvedeli, da naj bi ministrstvo za kulturo predčasno razrešilo predsednika sveta Javne agencije za knjigo (JAK) Slavka Pregla, uglednega pisatelja, urednika in založnika, nekdanjega predsednika Društva slovenskih založnikov in Društva bralna značka, ki je bil tudi prvi direktor JAK. Več

  • Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...

    S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj … Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Janšev kadrovski valjar

    Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Zahteve po krvi

    »Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni. Več

  • Borut Mekina

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Parada za covid

    Petindvajsetega marca je letalo Antonov An-124 v okviru Natovega programa SALIS (začasne rešitve za strateški zračni transport) pristalo na letališču v Bratislavi, kamor je pripeljalo 48 ton zaščitne medicinske opreme. Na krovu so bile zaščitne maske, obleke in rokavice. Naslednjega dne je letalo C-17 v okviru Natove misije pristalo v Bukarešti, tja je po naročilu romunske vlade pripeljalo opremo iz Koreje. Prvega aprila je letalo Antonov An-124, spet v okviru Natovega programa SALIS, že tretjič pristalo na Češkem in pripeljalo 106 ton medicinskih pripomočkov iz Kitajske. Osemnajstega maja je Natovo letalo Antonov An-124 pristalo na Poljskem in pripeljalo 54 ton zaščitne opreme na zahtevo poljskega obrambnega ministrstva. V okviru programa SALIS so v času koronske krize Natove transportne zmogljivosti uporabljale tudi države, ki imajo svoja transportna letala. Največje letalo na svetu, Antonov An-225, je recimo 27. aprila pristalo v Nemčiji, kamor je iz Kitajske pripeljalo več kot 200 ton opreme. Vse to preberemo v Natovih sporočilih za javnost. Več

  • Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Vklenjena svoboda

    Vprašanje, ki ga danes postavljajo ljudje, ki z nelagodjem opazujejo ravnanje sedanje vlade, je: Zakaj ministri in poslanci koalicijskih strank, ki so bili še pred tremi meseci trdno prepričani o pomenu demokracije in vladavine prava, ki so na primer v prejšnji vladi upravičeno protestirali, ko je prišlo do kakšnega spornega imenovanja, danes molče sprejemajo razgradnjo demokracije v Sloveniji? Zakaj sprejemajo, da bodo sami nosili dolgoročno odgovornost za to? Zakaj se ne odzovejo zaradi naraščajočega policijskega nasilja? Zakaj jih ne moti zamenjava na vrhu urada za preprečevanje pranja denarja? Zakaj jih ne skrbijo sporna imenovanja v policiji? Zakaj so tiho ob brutalni kršitvi zakona o statističnem uradu, ki zagotavlja politično neodvisnost te institucije? Več

  • Jure Trampuš

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Šarec in Janša izenačena

    Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije. Več

  • Borut Mekina

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Policija se je spremenila

    Arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Minuli petek sta se z ženo na kolesih peljala proti središču Ljubljane, na proteste, ko ju je pri nekdanji trgovini Astra za Bežigradom ustavila policijska patrulja. Te so zdaj že tradicionalno postavljene ob vpadnicah v mesto. »Policistka je kar oživela, ko me je videla od daleč,« opisuje svoje srečanje, čeprav mu sprva ni bilo jasno, kaj naj bi zagrešil. Morda ni imel na kolesu luči? Je med vožnjo uporabljal mobilni telefon? Ga je sumljivo zanašalo? Ne, zagrešil je verbalni delikt, mu je kmalu postalo jasno. Na svoje kolo je namreč pritrdil do vlade kritičen plakat, na katerem je ob upodobljeni sliki Janeza Janše pisalo: Živel Stal(JJ)in. Več

  • Kdo je tukaj patriot?

    Sedanja slovenska vlada od svojega prvega dne na vodstvene položaje organov, katerih poslanstvo je zagotavljanje demokratičnega nadzora nad njenim delovanjem, sistematično namešča svoje ljudi. Ta proces po intenzivnosti in širini krepko presega sicer običajne kadrovske menjave ob spremembah oblasti – tokrat bliskovito prevzemanje oblastnega nadzora ne poteka le po celotni hierarhiji represivnega sistema, tj. vojske, policije in NPU, varnostno-obveščevalnih služb, temveč seže tudi do vseh nadzornih (urad za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijska komisija, sistematična zloraba instituta parlamentarnih preiskovalnih komisij ...) ter celo strokovnih institucij, kot sta statistični urad in zadnje dni bržkone tudi urad za makroekonomske analize in razvoj. Ob sočasnem brezkompromisnem napadu na medije in načrtnem naskoku na nacionalno RTV postaja nezmotljivo viden tudi namen popolnega prevzema nadzora nad informacijami in njihovimi javnimi interpretacijami. Ko temu dodamo še kontinuirana prizadevanja za podrejanje sodstva, dobimo boleče očitno podobo zavestnega, načrtnega in sistematičnega rušenja klasičnega demokratičnega ustroja sodobne države, ki temelji na delikatnem družbenem ravnovesju treh neodvisnih in med seboj ločenih vej oblasti ter njenih notranjih in zunanjih nadzornih mehanizmov. Ob koncu pandemije covid-19 je tako jasno, da smo ob njenem začetku dobili revolucionarno oblast, ki z vsemi sredstvi – tudi nelegitimnimi – načrtno razkraja demokratične in socialne temelje slovenske države. Več

  • Peter Petrovčič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Ugrabljeno vrhovno sodišče

    Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    »Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

    Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Franco Juri

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Zakon linča

    Najprej se je zgodilo nekaj grozljivega: štirje belski policaji so v Minneapolisu (Minnesota) na tla zbili in vklenili temnopoltega Georgea Floyda, ki je menda skušal nekaj plačati s ponarejenim dvajsetdolarskim bankovcem, potem pa mu je eden izmed policajev brutalno pokleknil na vrat. Floyd je ječal: »Ne morem dihati!« In: »Ne ubijte me!« Ljudje, ki so to gledali, so policaja moledovali, naj ga ne ubije. A policaj je na njem klečal toliko časa, dokler ni najprej omedlel in potem izdihnil. Bi policaj na tla zbil belca, ki bi hotel plačati z dvajsetdolarskim bankovcem? Malo verjetno. Bi mu pokleknil na vrat? Ne, sploh ne. Bi mu na vratu klečal osem minut? Zanesljivo ne. Bi mu na vratu klečal, dokler ne bi umrl? Kje neki. Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Politika

    Zaradi Pahorjeve neodzivnosti odstopil celoten odbor za podnebno politiko

    Danes je odstopil celotni Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Kot smo izvedeli je bil ključni razlog Pahorjeva neodzivnost na bistveno zmanjšane možnosti civilne družbe (zlasti nevladnih okoljskih organizacij) pri zaščiti narave in okolja ter nereagiranje na njihovo grobo kapitalsko izrinjanje iz postopkov zaščite v intervencijskih zakonih države. Več

  • IK, STA

    4. 6. 2020  |  Politika

    Tonin in Pahor želita v slovensko vojsko vložiti 780 milijonov evrov

    Obrambno ministrstvo s predlogom zakonom o investicijah na obrambnem področju načrtuje v prihodnjih šestih letih za 780 milijonov evrov investicij v Slovensko vojsko, je včeraj povedal obrambni minister Matej Tonin. Predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da bo to vojski zagotovilo, da "še naprej ostane vojaški steber slovenske varnosti". Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Nasilje nad demokracijo se stopnjuje in jutri izide nova Mladina. Oblikovanje naslovnice za letošnjo 23. številko je zakrivil Damjan Ilić, fotografijo pa je prispeval Borut Krajnc. Več si preberite jutri! Pri vašem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani od 5. junija dalje! #Mladina23  Več

  • Izak Košir

    3. 6. 2020  |  Politika

    Ko pisanje s kredo postane prekršek

    Forum za demokracijo je objavil javno pismo z naslovom »Policijska represija proti protestnicam in protestnikom je popolnoma nedopustna!«, ki ga podpisujejo 104 imena iz znanstvenega, akademskega in širšega javnega življenja. Podpisnice in podpisniki so zaskrbljeni nad političnim dogajanjem v Sloveniji. Med drugim so zapisali, da je policija na petem kolesarskem protestu (29. maja 2020) proti šestim posameznikom, med njimi tudi proti Jaši Jenullu, uvedla prekrškovne postopke zato, ker so na ulični pločnik s kredo zapisali stavek »Čas je za odstop«.  Več

  • IK, STA

    3. 6. 2020  |  Politika

    Alenka Bratušek zavrnila Janšo

    Izvršni odbor SAB je včeraj soglasno podprl predlog predsednice stranke Alenke Bratušek, da ne podpišejo sporazuma o sodelovanju z vlado Janeza Janše. Kot je pojasnila Bratušek, je zanje sodelovanje pomembno, a je bilo "v dveh mesecih te vlade preveč napak, preveč delitev in diskreditacij, da bi z njo lahko formalno podpisali sporazum". Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2020  |  Politika

    »Kaj se ti mora dogajati v glavi, da se zdravniškemu osebju zahvališ s floto vojaških letal?«

    "Kaj se ti mora dogajati v glavi, da se spomniš, da bi se zdravniškemu osebju (za res izjemne napore v času epidemije) zahvalil tako, da čez nebo pošlješ floto vojaških letal? In to dvakrat. Namesto, da bi zanje, za pripadnike civilne zaščite in osebje v domovih za starostnike priredil sprejem, se jim zahvalil za izjemne napore in na koncu dodal kot simbolično gesto, da jim bo vlada izplačala 100-odstotni, neobdavčen dodatek k plači za vsak mesec dela v izrednih razmerah." Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2020  |  Politika

    »Glavni okoljski problem Slovenije je ministrstvo za okolje samo«

    "Sedanji minister Andrej Vizjak v ničemer ne skriva, da je njegova zgodba odstranjevanje okoljskih ovir pri gospodarskih mega infrastrukturnih projektih. O tem ni dvoma, tega ne skriva, kar mu je mogoče celo šteti v čast, ker se vsaj ne spreneveda. Je pa dejanski nasprotnik bolj treznega premisleka o tem, kako nasloviti to vprašanje v Sloveniji." Več

  • DK, STA

    3. 6. 2020  |  Politika

    Avstrija bo odprla meje z vsemi sosedami

    Avstrija naj bi razmišljala, da bo sredi meseca junija odprla meje z vsemi sosedami, tudi Slovenijo. Pod vprašajem naj bi bila edino Italija, vse pa naj bi bilo odvisno od razvoja epidemije koronavirusa na Apeninskem polotoku. Avstrija se je že dogovorila z Nemčijo, Švico in Lihtenštajnom, da s 15. junijem popolnoma odpre meje, takrat pa bo odprla tudi meje s Češko, Slovaško in Madžarsko, saj so se države o tem načelno dogovorile že prejšnji teden, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2020  |  Politika

    »Dokler je najpomembnejše merilo to, da je naš, se bomo vrteli v začaranem krogu«

    "Številni ljudje, ki vedo, kaj se dogaja, molčijo ali pa se delajo, da nič ne vedo. Tako je bilo pri gradnji avtocest, kjer se je obračalo veliko denarja, tako naj bi bilo pri nabavah medicinske opreme že v preteklosti. Povsod tam, kjer je veliko državnega denarja, je tudi veliko pristavljenih piskrčkov. Poštenemu človeku je težko verjeti, da pri tem barva piskrčkov sploh ni važna. Ko na glas delijo ljudi na leve in desne, je to le predstava za ljudi, sicer pa se odlično sodeluje. Ko gre za piskrčke, seveda. Čedalje pogosteje se pojavlja vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel? Še včeraj je nagajal, danes se pritožuje, ko njemu nagajajo in vračajo drugi. V naši rajski deželi je toliko nezadovoljstva, laži, obtoževanja in metanja vseh v isti koš. Ljudje bi radi mirno živeli, pa se jezijo. Jeza je močno čustvo, ki ljudi deli in ustvarja prostor za skrajnosti. Bivši režim je uspešno naštudiral psihologijo množic, zato je lahko peščica vladala večini. Nekateri še danes črpajo iz tega znanja. In tudi propaganda je bila tako močna, da sploh ni bilo dvoma, da smo mi najboljši na svetu. Potem pa najboljša država z najboljšim režimom in najboljšimi politiki bankrotira in gre na smetišče zgodovine." Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2020  |  Politika

    Orban kupuje slovensko televizijo

    Le štiri mesece po imenovanju Janeza Janše za predsednika vlade so madžarski poslovneži iz kroga Viktorja Orbana v Sloveniji našli novo medijsko tarčo. Po informacijah spletnega portala Necenzurirano je ponudbo za nakup Planet TV oddala madžarska televizijska hiša TV2. Njen lastnik je József Vida, eden od ključnih oligarhov iz poslovnega omrežja madžarske vladajoče stranke Fidesz. Med ponudniki za Planet TV, ki ga državni Telekom Slovenije prodaja od januarja, pa je tudi hrvaški podjetnik Ivan Čaleta, nekdanji lastnik slovenske postaje TV3, ki jo je v prejšnjem desetletju prodal Švedom. Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2020  |  Politika

    Je Janša res kupoval ceneje od Šarca?

    Nekdanji namestnik direktorja državnih blagovnih rezerv Ivan Gale je včeraj na Facebooku opozoril na poročilo, v katerem je razvidno, da so bile »Šarčeve« cene v povprečju nižje od »Janševih«. Vlada je na 15. redni seji 5. maja letos sprejela poročilo o zalogah in naročilih osebne zaščitne opreme, ki je dostopno na tej spletni povezaviVeč

  • Oštro.si

    2. 6. 2020  |  Politika

    Vprašljiva zakonitost razrešitve direktorja Sursa

    »Vsi predstojniki vladnih uradov, med katere spada tudi statistični urad, so lahko razrešeni v obdobju 12 mesecev od nastopa mandata vlade,« je predčasno razrešitev generalnega direktorja statističnega urada Bojana Nastava na Twitterju komentiral profesor politologije na fakulteti za družbene vede Miro Haček. Več

  • DK, STA

    2. 6. 2020  |  Politika

    Trgovinska zbornica vlado poziva, naj prekliče zaprtje trgovin ob nedeljah

    Prvega junija se je sprostilo več ukrepov, ki so veljali v času epidemije, zato Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) poziva vlado k preklicu odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki ohranja zaprte trgovine ob nedeljah in praznikih.  Pri TZS namreč trdijo, da trenutno za omejitev ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi. Ob tem dodajajo, da je v trenutnih razmerah zaradi zastoja, ki je zaradi epidemije v gospodarstvu nastal v zadnjih tednih, posebej pomembno ustrezno ukrepanje, da si gospodarstvo čim prej opomore. Več

  • IK, STA

    1. 6. 2020  |  Politika

    Umrl je Janez Kocijančič

    Umrl je dolgoletni športni funkcionar ter nekdanji politik in gospodarstvenik Janez Kocijančič, so sporočili iz Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Kocijančič je bil predsednik OKS med letoma 1991 do 2014, od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskega olimpijskega komiteja. Star je bil 78 let. Več

  • IK, STA

    1. 6. 2020  |  Politika

    FOTO + VIDEO: Nad Slovenijo letela ameriška vojaška letala

    Slovenski in ameriški vojaški piloti bodo danes v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu z lovci preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Policijske patrulje pa bodo v tem času v neposredni bližini bolnišnic prižgale modre luči. Več

  • Ivan Mitrevski

    1. 6. 2020  |  Politika

    Kako se zahvaliti zdravstvenim delavcem

    Več

  • JAVNO PISMO

    1. 6. 2020  |  Politika

    Knjižnice zaslužijo vsaj 3-odstotno podporo v primerjavi s turizmom 

    Vladi Republike Slovenije in vodji delovne skupine za pripravo ukrepov za blaženje koronakrize dr. Mateju Lahovniku. Več

  • STA

    1. 6. 2020  |  Politika

    »Oblast nove države ni kazala interesa, da bi branila obstoj slovenske skupnosti«

    Raoul Pupo je zgodovinar, ki predava na Univerzi v Trstu ter član mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je pred leti pripravila poročilo o odnosih med narodoma od konca 19. stoletja do obdobja po 2. svetovni vojni. Več