Facebook je blokiral desničarske skrajneže

Ameriški tehnološki koncern Facebook je britanskim skrajnim desničarskim skupinam blokiral objave na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. V nasprotju s smernicami podjetja je po poročanju Independenta tudi podpora skupin med katerimi so Britain First, English Defence League in British National Party. To pomeni, da blokada grozi tudi uporabnikom Facebooka, ki podprejo blokirane skupine. Na Facebooku pojasnjujejo, da blokirajo uporabnike, katerih poslanstvo je nasilje in sovraštvo oziroma sodelujejo v dejanjih širjenja sovraštva in nasilja. Več

Radio Mladina: Smo z naslovnico o starih in novih grožnjah pretiravali?

Novinar Mladine Borut Mekina pojasnjuje, kaj je v ozadju aktualne naslovnice Mladine in o čem piše v naslovni temi oziroma zakaj je potrebno najprej prebrati članek, ki ga najdete na tej povezavi >> #Mladina16

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/608280903&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Skriti milijoni

Avstrijska vlada je napovedala, da bo uvedla digitalni davek. Obdavčila naj bi velika tehnološka podjetja, katerih skupna globalna vrednost je vsaj 750 milijonov evrov. Zanje naj bi veljal petodstotni davek na prek spleta pridobljene prihodke od oglaševanja. Po nekaterih predvidevanjih naj bi tako Avstrija na leto zbrala okoli 200 milijonov evrov, manjši del tega izkupička naj bi bil namenjen krepitvi digitalizacije tamkajšnjih medijev. Več

Šarčeve tehnične ovire

Cerar, pospravi svoje smeti,« piše na transparentu, obešenem na ograji, »tehnični oviri« ob Kolpi, le nekaj korakov stran pa v oči bode napis: »Stanovanj in služb primanjkuje, denar za žico je tu.« Več

Študentski lobisti

Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica. Več

Sosednje države postajajo vse bolj sebične in napadalne

Enega izmed boljših opisov mednarodnopolitičnih razmer, ki smo jim dandanes priča v naši regiji, je za Mladino pred pol leta podal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova, katerega država se je znašla na tnalu med ameriškimi in ruskimi interesi. »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas.« Nekako v smislu, da lahko tudi Slovenija zmaga le, če bo Hrvaška izgubila. Več

Iztok Mirošič, bivši veleposlanik v Italiji: Država obstane le, če se sama trudi za svoj obstanek

Za državo sta pomembna oba. Seveda so mnogi mislili, da bo s sodobno tehnologijo diplomacija odmrla, dejansko pa postaja osebna komunikacija vse bolj potrebna. Twitter prej povzroči probleme, kot jih rešuje, in ker tuje kulture s pomočjo mobilnega telefona ne moreš razumeti, pametne države vlagajo v diplomacijo in odpirajo nova veleposlaništva. Zbiranje informacij ostaja ključno, pri čemer v zadnjem obdobju cilj zbiranja informacij, vsaj v EU, ni več toliko nacionalnovarnostni kot ekonomski. Več

V zdravstvu ni nedolžnih

Val odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki je zajel družinsko medicino, ima široko ozadje. V Mladini smo razkrili, da vsaj nekoliko dogodke usmerjata zdravniška sindikata, ki želita doseči izstop zdravnikov iz plačnega sistema, po možnosti kar iz celotnega javnega sektorja. Takšna razmišljanja pomenijo nevarnost za javno zdravstvo in tudi širše za javni sektor, ki bi mu privatizacija družinske medicine lahko spodjedla solidarnost, na kateri temelji. To pa ne pomeni, da bi morala biti kritika uperjena zgolj v omenjene organizacije, ki sedaj kanalizirajo jezo družinskih zdravnikov. Ta jeza je namreč upravičena, zanjo pa je v veliki meri zaslužna država, ki je v zadnjih letih zamudila številne priložnosti za ureditev problematike. Več

Prijatelja spoznaš v nesreči

Nekdanjemu uslužbencu Kemijskega inštituta in sežanskemu županskemu kandidatu SDS dr. Milku Noviču, ki je bil že pravnomočno obsojen umora, se je sreča v sodnem postopku začela nasmihati, ko je njegov primer v roke dobila vrhovna sodnica Barbara Zobec. Napisala je sodbo, s katero se je zadeva vrnila v ponovno sojenje, in tudi nakazala, naj bo Novič oproščen. To se je v torek tudi zgodilo. Januarja se je na vrhovno sodišče obrnil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine zaradi razžalitve, in tudi v njegovem primeru se da slutiti podoben razplet. Pod odločitev se je podpisal soprog prej omenjene sodnice, Jan Zobec. Več

Zarotniški vrhovi pravosodja

»To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero,« je v zaključni besedi ob razglasitvi oprostilne sodbe za Milka Noviča, ki je bil na prvotnem sojenju sicer pravnomočno obsojen za umor nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, presenetil sodeči sodnik Zvjezdan Radonjić. Dodal je, da so se nanj ves čas sojenja vršili »hudi pritiski«, da kot sodnik »ne sme soditi pošteno«. Kdo je v ozadju teh pritiskov, okrožni sodnik ni povedal, ne dvomi pa, da »odločitve segajo v same vrhove pravosodja«. Zakaj bi bil deležen pritiskov? Ker je šlo za politično občutljivo zadevo? Kdo je pritiskal nanj? Več