• Uredništvo

    2. 7. 2022  |  Družba

    »Kot kaže, nobena pravica ni izborjena za vselej«

    "Kot kaže, nobena pravica ni izborjena za vselej. Zlasti to velja za tiste, ki sodijo v arzenal ukrepov za kontrolo spolnosti, sladkega mehanizma za ohranitev nepravičnih razmerij med spoloma, zgodovinsko ukrojenih po meri močnejšega. Tudi zato zna biti ob zaščitnikih 'življenja od spočetja dalje' nevaren predvsem politični establishment različnih barv s svojimi podmiznimi kupčijami. Se ve, kdo v njih potegne kratko." Več

  • Danes je nov dan

    2. 7. 2022  |  Družba

    Digitalna vojna

    Na ukrajinskih območjih pod rusko okupacijo pogosto prihaja do izpadov elektrike in interneta, kar pušča prebivalce popolnoma odrezane od preostalega sveta in informacij. Zadnjih nekaj tednov pa se soočajo z novo situacijo, saj je ukrajinski internet preusmerjen na strani pod nadzorom Rusije. Med drugim so nadzorovani podatki in dostop do iskanja, vendar mnogi "ruski internet" vseeno uporabljajo, saj je to edini način za stike z bližnjimi.  Več

  • Uredništvo

    1. 7. 2022  |  Družba

    Posebna poletna številka Mladine vsebuje 15 obsežnih intervjujev

    Izšla je nova posebna številka Mladine INTERVJU 2022, v kateri najdete 15 obsežnih intervjujev. Obvezno poletno branje, ki ga ne smete zamuditi. Edicija MLADINA INTERVJU 2022 je že na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov, posebno številko pa lahko naročite tudi v naši spletni trgovini na tej povezavi (NAROČITE).  Več

  • Monika Weiss

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Družba  Za naročnike

    Smrt petnajstih delavcev

    Letno poročilo Inšpektorata RS za delo je eno izmed poročil organov, ki so jih zadnje tedne prejeli vlada in poslanci državnega zbora. Čeprav je potrjevanje teh poročil pogosto rutinsko, podatki in pozivi inšpektorata za delo vendar terjajo več pozornosti – tudi zaradi zadnjih razkritih primerov zlorab delavcev. Več

  • Azilni dom je 340-odstotno zaseden

    Pred letom dni so bili azilni dom v Ljubljani in njegove izpostave skorajda popolnoma prazni, danes je povsem drugače. Ne moremo govoriti o polni zasedenosti ali prezasedenosti, pač pa o nekajkratni prezasedenosti. Glede na hkratno skorajda neverjetno kadrovsko podhranjenost vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov bi morali v resnici govoriti o zlomu sistema. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Družba  Za naročnike

    »Ključni krivec za trenutno stanje je obdavčitev; ob visoki obdavčitvi plač obdavčitve nepremičnine praktično ni.«

    Črtomir Remec, rojen leta 1961, je magister gradbeništva. Vodenje republiškega Stanovanjskega sklada je prevzel pred natanko sedmimi leti, julija 2015. Poleti 2019 je nastopil drugi mandat, ki se izteče prihodnje leto. Več

  • Rafaela von Bredow, Veronika Hackenbroch

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Družba  Za naročnike

    »Virus se čedalje uspešneje izogiba imunskemu odzivu«

    Nemški virolog Christian Drosten pojasnjuje, kako bi se morala Nemčija pripraviti na koronavirusno jesen, spregovori pa tudi o svojih napakah. Svari pred namerno okužbo. Več

  • Danes je nov dan

    1. 7. 2022  |  Družba

    Under his eye

    Ko je Margaret Atwood pisala Deklino zgodbo, si ni predstavljala, da bo ta konservativcem služila kot načrt za spreminjanje družbe. Vrhovno sodišče ZDA odločitev za odločitvijo državo pelje po poti krčenja pravic manjšin in širi prostor za nazadnjaške ideje. Po zagotovitvi možnosti zveznim državam, da prepovejo abortus z rušitvijo Roe v. Wade so zdaj razveljavili še sodbo Lemon v. Kurtzman in v šole pripeljali – molitev. Več

  • Uredništvo

    30. 6. 2022  |  Družba

    »Sodobni homofobi čutijo, da postajajo ogrožena vrsta«

    "Sodobni homofobi čutijo, da postajajo ogrožena vrsta. Njihova večvrednost ni več samoumevna in to jih spravlja v obup. Sovraštvo, ki ga trosijo naokrog, sicer delno uspeva, a vendarle se zdi, da je vse več ljudi spregledalo logiko tega ničevega egotripa. Zato ni presenetljivo, da se je v Sloveniji socialna distanca do istospolno usmerjenih v času razprave o obeh referendumih o družinskem zakoniku več kot polovico zmanjšala. Še v devetdesetih letih je skoraj 60 odstotkov vprašanih državljanov in državljank Slovenije trdilo, da ne želijo imeti homoseksualca za soseda, danes pa je ta delež le še 23-odstoten. V času obeh referendumov je sovražna retorika, polna laži, resda nagovorila jezno in glasno manjšino, a hkrati je bila ta injekcija sovraštva tudi družbeni katalizator. Večina je obrnila hrbet homofobičnemu sovraštvu, zapakiranemu v osladen celofan skrbi za otroke." Več

  • Uredništvo

    30. 6. 2022  |  Družba

    »Prepričani smo bili, da mi preiskujemo Google, v resnici pa je Google ves čas preiskoval nas«

    "Google in druga tehnološka podjetja so iskala nove vire prihodkov, ki niso bili vezani na njihovo prvotno dejavnost. Vodilni pri Googlu so razumeli, da dejansko sedijo na pomembni novi dobrini, ki so jo poimenovali “vedenjski presežek” (behavioural surplus): celovitost zbranih informacij o vsaki naši misli, besedi in dejanju, ki jih je mogoče z dobičkom prodajati za predvidevanje – pa tudi za določanje in preoblikovanje – vseh naših potreb." Več

  • Danes je nov dan

    30. 6. 2022  |  Družba

    ZA varen, dostopen, brezplačen abortus!

    Javno zdravstvo bi v ZDA lahko preprečilo 340 000 od milijona smrti zaradi kovida. Med pandemijo bi lahko – poleg 438 milijard, ki bi jih lahko prihranili vsako leto – prihranili še 105 milijard dolarjev. ZDA za zdravstvo zapravijo največ na svetu (tako per capita kot skupno), a sistem učinkuje le za peščico. Pred pandemijo ni imelo osnovnega zdravstvenega zavarovanja 28 milijonov, kovid pa je v ta položaj pahnil še 9 milijonov Američanov. Več

  • Od Brda do Pivke in nazaj

    Strokovna in širša javnost se že več kot leto dni sprašujeta o ustreznosti in razlogih za prenos bronastih skulptur iz parka Brdo pri Kranju in iz Poljč v Park vojaške zgodovine Pivka ter o njihovi nadaljnji usodi. Skulpture – razen kipov Kurirčka in Josipa Broza Tita – so bile v letih takoj po vojni umeščene v park in vhodne prostore protokolarnega objekta Vila Bled, od tam pa od zgodnjih 60. letih dalje premeščane v park drugega protokolarnega objekta, Brda pri Kranju. Prenos v Pivko poteka mimo ustaljenih praks in brez upoštevanja zakonodajnih pogojev. Javnost o dogajanju ni celovito in transparentno obveščena. Od pristojnih predstavnikov javnih institucij zato pričakujemo podrobna pojasnila, vzpostavitev zakonitega stanja ter vrnitev kipov na Brdo. Več

  • Danes je nov dan

    29. 6. 2022  |  Družba

    Nova vlada ujeta v igro Minolovec

    Janševa vlada je baje delovala v dobrobit države. Zaradi kovida se je morala še malo bolj zadolžiti. Okej. A hkrati je odobrila tudi dvomljivo upravičene dodatke v zdravstvu in nakupila obilico vojaške opreme. Več

  • Danes je nov dan

    27. 6. 2022  |  Družba

    Žalovanje kot tržna niša

    Ljubitelji serije Black Mirror se verjetno spomnijo epizode Be Right Back, v kateri se žalujoča ženska zateče k storitvi, ki na podlagi preteklih sporočil, izmenjanih s tragično umrlim partnerjem, avtomatsko generira odgovore na njena sporočila tudi po njegovi smrti. Več

  • Vesna Deržek Sovinek v oddaji Utrip obsodila stavkajoče novinarje

    Zadnji Utrip, pripravila ga je novinarka in urednica Vesna Deržek Sovinek, si bomo zapomnili po tematski ekskluzivi – skoraj izključno se je posvetil refleksiji dramatičnega dogajanja na RTV Slovenija. Nekakšnemu samopremisleku o aktualni stavki in bitki za avtonomijo novinarstva na javnem servisu. Več

  • Uredništvo

    26. 6. 2022  |  Družba

    »Največ lastniških hiš je bilo v Sloveniji zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih«

    "Naše izhodišče je bilo zagotovo boljše v marsikaterem pogledu. Slovenija je imela razvite že mnoge tržne institute, v blagovni menjavi ni bila omejena le na vzhodni trg, imeli smo višjo raven tehnološkega razvoja, oblikovanje cen in proizvodnje je v večji meri že delovalo po načelih tržnega gospodarstva, leta 1989 so bili ukinjeni delavski sveti. O navedenem priča dejstvo, koliko uspešnih podjetij smo imeli in koliko svetovno prepoznanih blagovnih znamk. Razen mlajših generacij, pa še tej je večina znamk znanih, kdo ne pozna kolesa Pony (Rog Ljubljana), pijač Ora, Schweppes, Viljamovka, Boonekamp (Talis Maribor), mortadele Gorica, kraškega pršuta (MIP Nova Gorica), majoneze in gorčice Thomy (Kolinska Ljubljana), šampona Subrina, pralnega praška Mixal, kreme Solea (Zlatorog Maribor), hlačnih nogavice Peggy (Polzela), avtomobila R-4 (IMV Novo mesto) …" Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2022  |  Družba

    »Profesionalno me je Titov priimek še najmanj obremenjeval«

    "Profesionalno me je priimek še najmanj obremenjeval. Naš svet je specifičen in po mojem vedenju ne vsebuje možnosti, da napreduješ ali nazaduješ zaradi svojega priimka. Prostaki in kreteni so sicer povsod, a še vedno mislim, da je gledališče prostor, kjer priimek ni pomemben. Na svojo družino sem zelo ponosna, a mislim, da mora ljudi zanimati predvsem to, kar delam. Podpiram pa odločitev hčerke, saj pravzaprav babičinega priimka nima nihče in ji je tako na nek način izrazila spoštovanje, saj je bila babica izjemna ženska." Več

  • STA

    24. 6. 2022  |  Družba

    Evropski parlament nagradil slovensko Pravno mrežo za varstvo demokracije

    Evropski parlament je danes razglasil dobitnike nagrad Državljan Evrope za leto 2022. Med 30 dobitniki iz 24 držav članic je tudi slovenska Pravna mreža za varstvo demokracije, ki s pravnimi mnenji, stališči in pozivi varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Več

  • Danes je nov dan

    24. 6. 2022  |  Družba

    Neskončna lahkost širjenja lažnih novic

    Lani poleti je Ustavno sodišče RS v dveh odločbah ugotovilo, da je 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) neskladen z ustavo, parlamentu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. To se ni zgodilo, zato smo na Pravni mreži za varstvo demokracije skupaj s pravnimi strokovnjaki pripravili predlog sprememb in dopolnitev 39. člena ZNB, ki odpravlja protiustavno stanje, poleg tega pa v temelje upravljanja z epidemijo postavlja načela sorazmernosti, zakonitosti in delitve oblasti.  Več

  • Zala Kramperšek

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Bodo po mavricah v vrtcih prepovedali tudi oblačke?

    Domen Cukjati, član SDS, ki v prihajajočih občinskih volitvah kandidira za župana Občine Log-Dragomer, je na svojem Twitter profilu 14. junija objavil fotografijo obešalnika iz vrtca: na njem je visel kartonček z imenom otroka, ki ga je krasila podoba mavrice. Zraven fotografije je napisal: »Takole pa morajo otroci v našem javnem vrtcu (v skupini moje hčerkice) ves čas nositi znamenja neke ideologije. Se še komu zdi to posiljevanje otrok?« Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Kri ne pozna spolne usmerjenosti

    Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Marko Pigac

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »V energetiki oziroma celo državni infrastrukturi že leta in leta doživljamo idiotizme na vrhu«

    Vladimir Šega (1959) je inženir, ki se ukvarja z ekonomsko demokracijo in soupravljalskimi pravicami zaposlenih. Zadnjih šest let predseduje Združenju svetov delavcev Slovenije. Je tudi predsedujoči svetu delavcev družbe Dravskih elektrarn Maribor, kjer je zaposlen, in skupine Holding Slovenske elektrarne ter koordinator skupnega sveta delavcev družb v pretežni lasti države v sklopu Slovenskega državnega holdinga. Kot član stranke Levica je svetnik v mariborskem mestnem svetu, med drugim pobudnik participativnega proračuna. Je tudi eden od producentov Festivala Lent, ki bo potekal v naslednjih devetih dneh, njegov je Jurčkov oder. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Temačna stran ne bo zmagala«

    V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

    Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda. Več

  • Borut Mekina

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Ko je bolnik na drugem mestu

    Eden najbolj cvetočih poslov v slovenskem zasebnem zdravstvu je v zadnjih letih postala radiološka diagnostika. Torej slikanje bolnikov s pomočjo ultrazvočnih, rentgenskih naprav ali naprav, ki delujejo na podlagi magnetne resonance (MR). Slednje so najdražje, in ker je z njimi mogoče zelo dobro razločiti spremembe v mehkem tkivu znotraj telesa, so tudi najbolj iskane. Postopek slikanja z MR-napravami je razdeljen na dve fazi. Na tehnično, kjer sprva radiološki inženir izvede slikanje z MR-napravo. Ta s pomočjo kombinacije močnega magnetnega polja in elektromagnetnih valov v več sekvencah oziroma »prerezih« izdela množico slik. Nato pa v drugi fazi zdravnik specialist radiolog dobljene slike interpretira. Zelo pogosto zdravniki radiologi delajo na daljavo, kar pomeni, da do slik dostopajo na spletu in napišejo izvide, ko imajo čas. Najboljši med njimi kdaj pa kdaj napišejo več deset izvidov na dan, domnevno jih najboljšim uspe napisati celo 50 v enem dnevu. Več

  • Zala Kramperšek

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Vozniki iz skladišča groze

    Prejšnji teden so slovenski mediji objavili fotografijo klečečih mladih moških, ki v skladišču po turško sedijo na tleh, okoli vratu pa imajo privezane velike liste papirja s svojimi osebnimi podatki. Fotografija je bila posneta v Bangladešu, moški na fotografiji pa naj bi bili kandidati za voznike slovenskih prevozniških podjetij. Bangladeški šoferji v Sloveniji? Prizori kot v zaporu? Kaj se dogaja? Je to sploh mogoče – in predvsem zakonito? Fotografijo je medijem posredoval javnosti praktično neznani Neodvisni sindikat delavcev Slovenije (NSDS). Kot so pojasnili, je na njej prikazano izbiranje delovne sile za mesto voznikov v dveh srbskih in enem slovenskem avtoprevozniškem podjetju. Imena slednjega sindikat za zdaj še ne želi razkriti. Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Pokopališče kipov

    Aprila lani, ko je Brdo pri Kranju kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše, je iz Parka Brdo neznano kam izginil kip Tita. Delu Antuna Augustinčića so kmalu sledili drugi, dokler ni iz parka izginila kar celotna zbirka kipov na temo NOB, v park pa sta se naselila spomenik Demosu in kip Jožeta Pučnika. Kot so takrat zatrjevali v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo, so bili kipi potrebni obnovitvenih del, zaradi česar so bili začasno umaknjeni. Izginuli kipi so se nato, skoraj leto zatem, ko je s podstavka izginil prvi kip, znašli v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Vse skupaj je izvedel Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ga je postavila Janševa vlada. V Pivki je za kipe, umaknjene izpred oči javnosti, zasnoval novo postavitev, poimenovano Park revolucije. Več

  • Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Plečnikov stadion jutri

    Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je bilo leto 2022 razglašeno za Plečnikovo leto. Hkrati teče že petnajsto leto, odkar je stadion za Bežigradom, kulturni spomenik državnega pomena in športno-rekreacijski prostor, zaprt in skrit za gradbiščne ograje javnosti nedostopen in prepuščen propadanju. Najlepši poklon pomembnemu jubileju velikega arhitekta bi bila nedvomno ponovna oživitev spomenika v njegovi izvirni podobi in namenu ter vrnitev stadiona za Bežigradom na zemljevid Plečnikove Ljubljane. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Nadvozi in podvozi

    Lani jeseni se je v medijih pojavila nenavadna novica, da ljubljanski prometni načrtovalci premlevajo idejo, da bi Vilharjevo cesto povezali s Šmartinsko cesto z viaduktom, ki bi potekal nad križiščem pri Situli. Prometna problematika te lokacije je sicer znana. V tem križišču nastajajo veliki zastoji, saj se tri pomembne ceste, poleg omenjenih še Topniška, iztečejo v ozek železniški podvoz pri Orto baru oziroma »pri Zmaju«, kot ga poznajo nekoliko starejši Ljubljančani. Znano je tudi, da se vzdolž Vilharjeve napoveduje več novogradenj, ki bodo prometni pritisk na to križišče še povečale. Pa vendarle: cestni viadukt sredi mesta zveni kot ideja iz časov mrzlične gradnje megalomanske cestne infrastrukture, ki je zahodni svet zajela v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zaradi destrukcije mestnega prostora in tam živečih skupnosti, ki so jo cestni mastodonti skoraj brez izjeme povzročili v svoji okolici, jih je vedno spremljal velik odpor javnosti. Poleg tega se je kmalu pokazalo, da prometnega problema sploh niso rešili, ampak na daljši rok celo poslabšali. Bili so tudi cokla za razvoj vseh območij v svoji neposredni bližini, ki so prostorsko degradirala in se iz tega nikoli niso zadovoljivo rešila. Ogromne betonske infrastrukture se tudi ni lahko znebiti, kjer pa jim jo je vendarle uspelo odstraniti, so pogosto nastali nadvse priljubljeni javni prostori. Še najbolje so jo odnesli tam, kjer je sploh nikoli niso zgradili – marsikje so namreč že prvi dokončani odseki povzročili tolikšno javno ogorčenje, da so nadaljnjo gradnjo opustili, čeprav so bile načrtovane še obsežne investicije. Napredno razmišljujoča mesta, ki kotirajo visoko na lestvicah kakovosti življenja, že dolgo raje prednostno vlagajo v razvoj javnega prometa, kolesarstva in do pešca prijaznih ureditev. Več

  • STA

    23. 6. 2022  |  Družba

    Cene stanovanj v Sloveniji še naprej rastejo 

    Stanovanjske nepremičnine so bile v prvem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim trimesečjem višje za 4,1 odstotka, medletno pa za 16,9 odstotka, je objavil statistični urad. Statistiki so popravili tudi agregatne podatke za lani, a to podatka o skupni rasti cen stanovanjskih nepremičnin v 2021 ni bistveno spremenilo. Več