• Izak Košir

    18. 1. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Pogovoriti se moramo o posilstvu

    NE pomeni NE. Število obsodb za posilstvo se iz leta v leto zmanjšuje. Zakaj je tako in kako ukrepati, nam bo pojasnila Lara Paukovič, ki je tokrat v Mladini pisala naslovno temo. Prisluhnite pogovoru! Več pa v članku >> #Mladina3

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/560368128&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Izak Košir

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Jajce – nova zvezda

    Če bi vas kdo vprašal, katera fotografija ima na Instagramu največ všečkov, bi najbrž odgovorili, da katera, ki so jo objavili Kardashianovi, ali nemara podoba kakega drugega resničnostno-spletnega zvezdnika. Več

  • Staš Zgonik

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Primer Moravče

    Ko je župan Moravč Milan Balažic v družbi lokalne civilne iniciative in predstavnikov okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green dogajanje v svoji občini razglasil za ekološko katastrofo na pragu Ljubljane, se je novica takoj znašla na naslovnicah spletnih medijev. Več

  • Lara Paukovič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Ne pomeni ne

    Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo. Več

  • Peter Petrovčič

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Predsodki in stereotipi namesto dejstev

    Preiskanost spolnega nasilja se iz leta v leto zlagoma povečuje. Obsodb je iz leta v leto več. Tako govori statistika. A podroben pogled vanjo razkrije povsem drugačno sliko. Več obtožb in obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki smo jim priča zadnja leta, gre na račun najnovejšega in najmilejšega izmed teh kaznivih dejanj, to je »prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva«. Kazenski pregon klasičnih kaznivih dejanj zoper polnoletne žrtve – posilstvo, spolno nasilje in spolna zloraba slabotne osebe – pa že leta stagnira ali pa celo nazaduje. V čem je težava? Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Teologi v javnih šolah

    Ljubljanska Teološka fakulteta je prejšnji teden uradno pridobila dodatne pristojnosti na področju »izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev«, ki poučujejo v javnih šolah. To ji je omogočila sprememba statuta Univerze v Ljubljani, ki jo je potrdil parlamentarni odbor za izobraževanje, poteza pa je sprožila nemalo ogorčenja na levem polu politike in družbe. Teološka fakulteta velja za ključno izobraževalno ustanovo katoliške cerkve, tej pa naj bi se z novo ureditvijo odprl prostor za širjenje svojih stališč prek sistema javnega šolstva. Več

  • Borut Mekina

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Gospodar kaosa

    Leo Oblak je eden najvplivnejših medijskih lastnikov. Ni zgolj lastnik največje mreže 18 radijskih programov, imenovane Infonet, med poslušalci bolj znane pod imenom Radio 1, ki ima v Sloveniji dnevno okoli 300 tisoč poslušalcev in na leto skoraj sedem milijonov evrov prihodkov. Je tudi podjetnik s tesnimi političnimi stiki, ki mu lobiranje in pritiski na odločevalce niso tuji. To mu je doslej brez dvoma tudi koristilo. Brez prave politične podpore Oblak do svojega medijskega imperija verjetno niti ne bi mogel priti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot

    Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev. Več

  • Elke Schmitter

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Zagovornica delavcev

    Pripadniki nemške prostovoljne vojske so Roso Luxemburg, ki je bila zanje najbolj osovražena osebnost levice, umorili 15. januarja 1919, ko je bila stara 47 let. Izobražena Judinja poljskega rodu, diplomirana ekonomistka je bila odkritosrčna Leninova antagonistka na mednarodnem revolucionarnem prizorišču, očarljiva govornica in vplivna avtorica. Bila je otrok blage, idealistične vzgoje, brala je v štirih jezikih in oboževala Goetheja. Po drugi strani pa je bila zagovornica delavcev in se ni sramovala nobene žaljivke in dramatiziranja, izpiljena je bila v marksistično brahialnem govorništvu in vedno je šla na vse ali nič, ker ji je šlo za vse. To je bilo v njenih časih tudi vprašanje razreda: kapitalist ali delavec, krvoses ali izkoriščani, lastnik ali trpeči. Več

  • Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih

    Sredi julija 1934 je pruski pravosodni minister obvestil Wilhelma Radolfa, da mu je ministrski svet rajha za prestano trpljenje dodelil enkratno odškodnino 6000 rajhsmark. Odškodovanec je izrazil »nacionalsocialistično zahvalo« s pisemcem, polnim pravopisnih napak, in obenem povedal, da bi rad spet nosil svoje staro ime Otto Emil Runge. Več