Obljube mladim so še vedno le obljube

Statistika evropskih volitev dokazuje, da želijo mladi dejavneje sodelovati pri političnih odločitvah. Kot je razvidno iz statistike državne volilne komisije, se je leta 2019, ko so v Sloveniji potekale volitve za evropski parlament, teh udeležilo 17,6 odstotka upravičencev, starih od 18 do 30 let. Letos se je število udeležencev opazno povečalo na 35,3 odstotka (pri skupno višji volilni udeležbi kot pred petimi leti). Dokaz, da se mladi bolj zanimajo za politiko, so različni aktivisti, prisotni na družabnih omrežjih, protesti, ki jih pripravljajo mladi, in seveda najmlajša evropska poslanka v zgodovini Slovenije Zala Tomašič (SDS).

Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti 

Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.

Nasprotniki splava so se prvič zbrali tudi v Kopru 

V nedeljo sta v Kopru potekala dva shoda. Tisti, katerega udeleženci nasprotujejo pravici do splava, in protishod, ki je to ustavno pravico podpiral. Oba sta potekala mirno, njuni organizatorji pa se bodo v tednu dni videli še dvakrat, prvič jutri v Mariboru, drugič prihodnjo soboto v Ljubljani.

Spet sin elite 

Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.

Razmere na najemniškem trgu so vse slabše

Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.

Usmrčen »gostilniški« medved Mitko

Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.

»Nekateri raziskovalci se sprašujejo, ali ni zasnova družabnih omrežij katalizator fašizma. Ali mehanika všečkanja res nagrajuje in promovira zgražanje ter ekstremna stališča, ki vodijo v nasilje?«

Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.

Pritisk iz Celovca

Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?

Jaki tok, šibka država

Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo.

O čem govorijo premožni?

V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?

Diskriminacija ne more biti rešitev

»Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.

»Čas je, da se odločevalci prebudijo«

Začelo se je novo šolsko leto in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) še vedno domuje v Križankah, pa četudi jo že kar nekaj let želijo izseliti, a ne vedo prav dobro, kam. Je že res, da bi glede na nove učne programe potrebovala več delovnih prostorov in učilnic, kot jih ponuja tisti del Križank, ki SŠOF pripada že od ustanovitve. Vendar je za šolo, kakor je povedala ravnateljica Apolonija Simon, izrednega pomena, da ostane v Križankah in pridobi ustrezne dodatne prostore le na eni dodatni lokaciji. Bi bila to za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in za Mestno občino Ljubljana (MOL) res tako nemogoča naloga?

Omejitve hitrosti / Bomo sledili velikim evropskim mestom?

V Parizu se bo s 1. oktobrom omejitev hitrosti na mestni obvoznici zmanjšala s 70 kilometrov na uro na 50. Odločitev je sprejela pariška županja Anne Hidalgo. Napovedala jo je že januarja, veljati pa bo začela zdaj, po olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki so potekale v mestu. Leta 1973, ko je bila obvoznica odprta, je bila hitrost na njej omejena na 90 kilometrov na uro, leta 2014 so jo znižali na 70, zdaj na 50 kilometrov na uro. Mestne oblasti so poudarile, da bo zaradi tega ukrepa promet tekel hitreje, to pomeni, da bo večina voznikov na cilj prišla prej, ne pozneje. Povprečna hitrost na obvoznici je že zdaj le 50 kilometrov na uro čez dan, od 30 do 45 v času prometnih konic in 60 ponoči.

Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.