• Uredništvo

    5. 6. 2020  |  Družba

    Organizatorji protestov sporočajo: »Sklenili bomo krog iz koles«

    Organizatorji današnjih protivladnih kolesarskih protestov so na družabnih omrežjih sporočili, da bodo "zgradili ograjo oz koles". Ob 19. uri bodo kolesarili po znani trasi, nato pa se bodo ob 19.30 ustavili in sestopili s koles ter sklenili obroč oziroma "ljudsko ograjo okoli parlamenta in vlade". "Mi bomo ogradili njih, oni so kriminalci! Z nevarnim protestniškim orodjem - KREDO - na tla napišemo ali narišemo svoje sporočilo. Nato parkiramo svoja kolesa in se vsi odpravimo peš pred parlament. Mogoče nas bodo tokrat uspeli celo malo bolje prešteti. Ne rabimo odra, ne rabimo muzike, mikrofonov ali posebnih majic! Rabimo samo prisotnost in vztrajnost! POVEJTE NAPREJ in se vidimo na ulicah!" so zapisali v sporočilu, ki ga po spletu delijo s fotografijo, ki jo lahko vidite zgoraj. Več

  • Pia Nikolič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    »Ene sorte ptiči skup’ letijo«

    »Po predmestju Bruslja se sprehaja divja svinja!« se je glasil le eden od naslovov videoposnetkov, ki so med karanteno zakrožili po medmrežju. Takšni posnetki so zbudili vtis, da se je zaradi tišine in miru v mestih tja ponovno vrnilo živalstvo, ki se je urbanim okoljem sicer izogibalo. Manj ljudi pa je pomislilo, da živali morda le laže opazimo, če več časa preživimo doma, pravi Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Več

  • Pia Nikolič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Lubi Slovenci!

    Ob besedi »slovenstvo« ali »narod« se veliko ljudi »prime za pištolo«. Beseda narod se pogosto zlorablja za uveljavljanje nacionalističnih vzgibov in iskanje »tujega« sovražnika. Več

  • Izak Košir

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Spomin na grafit

    V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju. Več

  • Peter Petrovčič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.

    Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Zveza potrošnikov že gleda

    Z diskriminacijo plačnikov z vavčerji in neupravičenim zviševanjem cen je seznanjena tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kot je zapisala, so podražitve subvencioniranih storitev nezakonite, stranke pa imajo na voljo več vzvodov pritiska na ponudnike. »V ZPS na vavčerje gledamo zgolj kot na eno od mogočih plačilnih sredstev in potrošniki zaradi tega ne bi smeli plačevati višjih cen nastanitev. Tudi zakon določa, da ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene kot pri plačilu z drugimi plačilnimi sredstvi. Potrošnikom svetujemo, naj, če bo ponudnik zaradi plačila z bonom ceno prenočitve želel zvišati, vztrajajo pri izvirni ceni ali pa raje poiščejo drugega ponudnika. Nadzor nad spornimi praksami ponudnikov opravlja tržni inšpektorat, kamor lahko potrošniki podajo prijavo. Svoje izkušnje in kopije prijav naj posredujejo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije, ker bomo tako lahko spremljali ravnanje ponudnikov nastanitev in potrošnike ustrezno obveščali. Vlado pa pozivamo, naj čim prej sprejme jasna pravila za uporabo bonov in s tem prepreči morebitne spore med potrošniki in ponudniki. Namen bonov bi moral biti spodbujanje turizma, ne pa ustvarjanje novih težav in nezaupanja potrošnikov do ponudnikov turističnih storitev.« Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Keynes na recepciji

    Slovenija ni edina država, ki tako rešuje turistično sezono. Japonska pripravlja velikopotezno, 14 milijard evrov vredno shemo, po kateri bi državljanom z vavčerji subvencionirala do 165 evrov za vsak dan, ki bi ga preživeli v domačih turističnih zmogljivostih. To vključuje bivanje v hotelih in obiske restavracij, turistične prevoze ter obiske zabaviščnih in adrenalinskih parkov in živalskih vrtov. Japonski in slovenski model sta torej namenjena spodbujanju domače potrošnje, Italija pa se je hkrati osredotočila tudi na ponovno privabljanje tujih gostov. Italijanske oblasti so že konec aprila napovedale, da bodo izdale za 54 milijonov evrov vavčerjev, s katerimi naj bi turistom, ki bodo obiskali Sicilijo, krile del stroškov letalskega prevoza in nastanitve, hkrati pa so odpravile vstopnine za obiske muzejev in zgodovinskih znamenitosti na otoku. Več

  • Vasja Jager

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Dopust za vse?

    Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta. Več

  • Kaj pa, če res ne vedo, kaj delajo?

    Razmišljal sem, ali je sploh še treba odgovarjati na obtožbe vladnega govorca vlade RS za covid-19 Jelka Kacina, da objavljam ali izjavljam očitke, podtikanja in neresnice na račun zdravstvene oskrbe obolelih v domovih starejših občanov. Ali pa na podobne trditve v izjavi, ki so jo poslali iz kabineta ministra za zdravje, kjer so moje in druge podobne zapise obtežili še z njihovo nevarnostjo: da ustvarjajo stisko pri državljanih Slovenije, zlasti oskrbovancih socialnovarstvenih zavodov in njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Več

  • Staš Zgonik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    »Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«

    Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.« Več

  • Kako so umirali starostniki?

    V uvodu naj povem, da razprava o tem, kaj se je dogajalo v domovih za starejše občane (DSO) zadeva celo Evropo in še več, ves svet. Znanka, ki dela v zdravstvu v Quebecu-u, mi je povedala, da je v nekaterih zavodih za starostnike vodilno in strokovno osebje enostavno nehalo hoditi v službo in so bile prisotne ob stanovalcih le snažilke in nižje kvalificiran zdravstveni personal. Poznamo zgodbo iz Španije, kjer so vojaki med razkuževanjem doma za ostarele našli trupla stanovalcev. Pa še berem hude zgodbe iz Francije. V Sloveniji se take reči niso dogajale, so se pa dogajale reči o katerih se veliko govori, kar vznemirja državljane in o čemer bo treba izreči mnenje. Pa ne zaradi političnih razlogov ali obtoževanja enih ali drugih. Predvsem zato, ker dogajanja zadevajo širša vprašanja pravic ljudi do dostopnosti zdravljenja, do odločanja o lastnem umiranju, pa tudi občutljivih, pogosto ne enoznačnih etičnih načel delovanja strokovnih služb. Več

  • Danes je nov dan

    4. 6. 2020  |  Družba

    Važno je imenovati se Ernest

    Dnevnik je poročal, da je vlada pri imenovanju Petriča v Beneško komisijo spet prekosila samo sebe. Svojega kandidata jim je uspelo imenovati kljub temu, da je rok za prijave že potekel. Petrič je pojasnil, da na prvi razpis ni bil "pozoren", na drugega – ki je bil brez pojasnila ponovljen – pa se je prijavil, ker so ga na to "opozorili prijatelji". Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Družba

    Maska Diareje tudi kot zaščita pred policijskim prepoznanjem na kolesarskih protestih

    Za vas smo pripravili nekaj novih izdelkov z liki Diareje, ki jih lahko že naročite prek naše spletne TRGOVINE. Ponujamo masko, bandano, šal, rolko, trak ali ruto z liki Diareje. Več

  • DK, STA

    4. 6. 2020  |  Družba

    Hrvati verjamejo v teorije zarote glede novega koronavirusa

    Raziskava, ki jo je objavila hrvaška komercialna televizija RTL, je pokazala, da v različne teorije zarote glede pojava novega koronavirusa verjame kar 52 odstotkov Hrvatov. Le 38 odstotkov od 519 sodelujočih v raziskavi je sprejelo znanstveno razlago, da je virus po naravni poti prešel z netopirja na človeka. Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Družba

    »Pogosto kakšnega izdelka z višje police ne kupim, saj mi je nerodno ves čas prositi za pomoč«

    "Marsikdaj bi želela kaj kupiti, pa mi je nerodno ... Saj prodajalke in ljudje so prijazni. Ampak ne morem ves čas nekoga prositi, naj mi poda izdelek, da na primer vidim, kakšen je. Pogosto kakšnega izdelka z višje police tudi ne kupim, saj mi je nerodno ves čas nekoga gnjaviti." Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Družba

    Ljubljanska parada ponosa praznuje 20. obletnico

    Čeprav je Parada ponosa 2020 prestavljena na september, bo v Desnem atriju Mestne hiše Ljubljana od 5. do 21. junija na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let Parade ponosa v Ljubljani ter predstavlja materialno in aktivistično dediščino boja za pravice LGBTIQ+ oseb. Gre za prikaz vseh dosedanjih parad ponosa, umeščenih v družbeno-politični kontekst mesta Ljubljana. Retrospektiva izpostavlja najpomembnejše elemente vsake parade in nosi močno sporočilo boja za pravice LGBTIQ+ oseb oziroma boja za človekove pravice v lokalnem okolju. Več

  • Uredništvo

    4. 6. 2020  |  Družba

    »Ne ploskajte nam več«

    "Epidemije je uradno konec. Natančneje, za nami je uradna razglasitev konca tega vala epidemije. Kar je na podlagi številk, znanih javnosti, upravičeno. Večina ljudi ostaja vsaj delno zaskrbljenih, a hkrati zadovoljnih, da se lahko začnejo vračati k življenju, kot smo ga poznali prej." Več

  • Danes je nov dan

    3. 6. 2020  |  Družba

    O Donaldu, Ronaldu in Janezu

    Izgredi, ki v ZDA divjajo vse od policijskega umora Georga Floyda v začetku prejšnjega tedna, so dosegli že 75 mest, v skoraj polovici so župani uvedli policijske ure. Nazadnje je bila policijska ura v toliko mestih razpisana leta 1968, po protestih, ki so sledili umoru Martina Lutherja Kinga mlajšega. Več

  • DK, STA

    3. 6. 2020  |  Družba

    Zaposleni so se uprli Zuckerbergu zaradi zavračanja ukrepov glede Trumpovih objav

    Spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in Twitterjem, je povzročil nemire tudi pri Facebooku. Nekaj zaposlenih je v ponedeljek "virtualno" odšlo z delovnega mesta zaradi odločitve glavnega izvršnega direktorja Marka Zuckerberga, da ne bo ukrepal proti spornim Trumpovim objavam. Stavka je izraz kritike Zuckerbergovi naklonjenosti Trumpu, potem ko je Twitter pretekli teden Trumpovi izjavi o volilnih prevarah dodal povezavo na dejstva, nato pa še umaknil njegov tvit, ki je pozival k nasilju nad protestniki po ZDA. Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2020  |  Družba

    »Mediji so kar tekmovali, da bi ujeli sprehajalce ob slovenski obali ali ob Blejskem jezeru«

    "V državah, kjer so močno omejili gibanje prebivalstva, se je z vsako omejitvijo povečalo število ljudi, ki so fotografirali registrske tablice vozil na »prepovedanem« območju ali pa klicali policijo, če je sodržavljan domnevno kršil karanteno. Moški, ki je v času omejitve gibanja na občine za nekaj ur skočil v sosednjo občino na svoj vikend zaradi opravkov, je v roku ene ure dobil obisk policije. Začuden je izvedel, da je policija prejela kar sedem prijav njegove kršitve," je v posebni ediciji Mladine ALTERNATIVE zapisala dr. Renata Salecl, filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka,  znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo  pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  Več

  • IK, STA

    3. 6. 2020  |  Družba

    Nasprotovanje ukinitvi obveznega RTV-prispevka

    Slovenski center PEN opozarja na nevarnost in neopravičenost vse pogostejših napadov na novinarke in novinarje in nasprotuje poskusom ukinitve obveznega RTV-prispevka. Kot so zapisali, bi to "pomenilo ukinitev RTVS kot edinega pluralnega javnega medija na Slovenskem". Premierja Janeza Janšo in ministrstvo za kulturo pozivajo k strpnemu dialogu. Več

  • Danes je nov dan

    2. 6. 2020  |  Družba

    Kavboji lokalne demokracije

    Pred dvema tednoma so mestni svetniki Mestne občine Maribor (MOM) na predlog župana Saše Arsenoviča s seje mestnega sveta odstranili enega izmed svojih kolegov, Matica Matjašiča. Zataknilo se je pri obravnavi revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki jo je izvedlo javno podjetje Snaga. Svetniki so odločili, da to točko seje zaprejo za javnost, Matjašiča pa, ker ni hotel predati svojih elektronskih naprav, pošljejo domov. Več

  • DK, STA

    1. 6. 2020  |  Družba

    Usoda edine smrtne žrtve gorečega Narodnega doma v Trstu

    Edina neposredna smrtna žrtev požiga Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920, je bil lekarnar, planinec in borec za severno mejo Hugo Roblek, ki se je smrtno ponesrečil, ko je pred ognjenimi zublji skočil skozi okno. Med požarom Narodnega doma se je iz hotela Balkan, ki je bil del Narodnega doma, uspelo rešiti vsem gostom razen Robleka. Ker mu je ogenj zaprl pot v tretjem nadstropju, je skočil skozi okno. Kot je zapisano v knjigi Milice Kacin-Wohinz "Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921," je zgrešil rešilno platno in obležal mrtev. Več

  • Danes je nov dan

    1. 6. 2020  |  Družba

    Svoboda govora: bogastvo

    Leta 2011 je Obamova administracija uradno pokopala t.i. “fairness doctrine”, pravilo, da morajo mediji uravnoteženo in reprezentativno predstaviti različne perspektive kontroverznih tem. S tem so zakoličili stališče, da, tudi ko oblast ščiti pluralnost (in posledično svobodo) mnenj, gre za nedopusten poseg v svobodo govora. Če je svoboda govora v 19. stoletju ščitila abolicioniste, v 20. pa opolnomočila mnoge manjšine, jo danes torej zaznamuje predvsem svoboda pred intervencijo oblasti.  Tisti, ki "branijo" svobodo govora pred državo, jo izročajo trgu idej, kjer naj živi in – umre.  Več

  • IK, STA

    1. 6. 2020  |  Družba

    V Sloveniji od danes dovoljene prireditve z 200 ljudmi

    Z današnjim dnem se sprošča več ukrepov, ki so veljali v času epidemije covida-19. Tako so po novem dovoljene javne prireditve z do 200 ljudmi. Odprejo se lahko večji nastanitveni obrati, wellness in fitnes centri ter bazeni. Na predkrizne obrate se vrača delo sodišč, tudi upravne enote bodo od danes normalno delovale. Več

  • Uredništvo

    1. 6. 2020  |  Družba

    »Osebnostna struktura Janeza Janše se z moderno demokratično državo ne more ujeti«

    "Njegovo ravnanje v ključnih trenutkih uravnava specifična osebnostna struktura. Osebno Janše ne poznam, gre torej za vtis in oceno njegovega ravnanja, za katero pa kar stojim, glede na moje 45-letne izkušnje kliničnega psihoterapevtskega dela z ljudmi. Ta vtis in ocena izhajata iz opazovanja njegovega vedenja, reagiranja v ključnih trenutkih, dojemanja svoje vloge in položaja. Janše nisem slišal, da bi kdaj rekel, da bo ali je premier vseh Slovencev, ne le svojih privržencev, zvestih volilcev, ki mu sledijo in gradijo pravi kult osebnosti. Je osebnost, ki hoče obvladovati situacijo in ne prenese nasprotovanja ali drugačnih pogledov od njegovih. V takih primerih postane nemiren, negotov in tudi sumničav, na njih se odzove z ironijo, posmehom, podcenjevanjem in še čim. To ga omejuje pri demokratičnem dialogu – ljudi sicer posluša, a jih ne sliši. Žal je tako tudi tokrat. Osebnostna struktura, kot jo vidim pri gospodu Janši, zelo dobro funkcionira v klasičnih hierarhičnih poklicih in institucijah, na primer v vojski, policiji, mogoče carini in še kje. Z moderno demokratično državo pa se ne more ujeti." Več

  • Uredništvo

    1. 6. 2020  |  Družba

    »Boljši časi nikakor niso samoumevni: če bo treba, si jih bomo morali izboriti«

    "Boljši časi nikakor niso samoumevni: za njih se bomo morali potruditi in jih, če bo treba, tudi izboriti," je v novi posebni številki Mladine ALTERNATIVE zapisala dr. Lučka Kajfež Bogataj, agrometeorologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in članica medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih. Opozorila je, da je ob omejenih – torej končnih in neobnovljivih – naravnih virih zaprtega sistema planeta dolgoročno nemogoča trajna rast materialne proizvodnje. "Po drugi svetovni vojni sta dobri dve milijardi ljudi želeli le mir in blaginjo, problem naših skoraj osmih milijard pa je preživetje civiliziranosti vrste," je dodala. Več

  • Uredništvo

    31. 5. 2020  |  Družba

    »Na tej fasadi je demonkracija prebarvala svobodo izražanja«

    Nocoj so v mariborski Pekarni postavili spominsko obeležje, in sicer na mestu pod nedavno izbrisanim grafitom. Ob dogodku so organizatorju pripravili tudi kratek performans z ognjemetom. Pekarno je nato obiskala policija, ki je obeležje fotografirala in izmerila. Na obeležju je poustvarjen pred kratkim izbrisani grafit, na katerem je podoba osebe, ki spominja na predsednika vlade Janeza Janšo, ki ima iztegnjeno desnico, ob satirični karikaturi pa piše "Smrt narodu, svoboda fašizmu" ter "Na tej fasadi je demonkracija prebarvala svobodo izražanja".  Več

  • Danes je nov dan

    30. 5. 2020  |  Družba

    Preženite strah pred menstruacijo!

    Vsak dan ima menstruacijo okoli 300 milijonov oseb. Možnost varnega, samozavestnega in dostojanstvenega soočanja z njo je ključna za zdravje, izobrazbo žensk, človekove pravice, gospodarski razvoj in enakost spolov.  Več

  • Uredništvo

    29. 5. 2020  |  Družba

    FOTO: V Ljubljani ponovno kolesarilo na tisoče ljudi

    Tudi danes je Slovenija kolesarila ter tako vladi Janeza Janše sporočila, da zahteva njen odstop in predčasne volitve. Največ kolesark in kolesarjev se je ponovno zbralo v prestolnici (končnih ocen, koliko jih je kolesarilo, še ni, a sodeč po množici jih je vsaj toliko kot prejšnji petek oziroma več), protesti pa so potekali tudi po drugih slovenskih mestih in krajih, denimo v Mariboru, na Obali in drugod. Solidarno so Slovenke in Slovenci ter njihovi podporniki kolesarili celo v Berlinu.  Več