MLADINA Trgovina
  • Staš Zgonik

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Ej ti, odloži telefon!

    Grofija Norfolk na vzhodu Anglije je prejšnji teden kot prva v Veliki Britaniji na štiri obcestne lokacije postavila posebne prometne znake, ki bodo voznike opozarjali na nevarnost uporabe mobilnega telefona. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Verske skupnosti …

    So vas že kdaj obiskale Jehovove priče? Ste jih poslušali? Ste jim tudi povedali, kar jih je zanimalo? Ste se kdaj vprašali, kaj potem počnejo z osebnimi podatki, ki ste jim jih zaupali? No, sodišče EU v Luksemburgu je odločilo, da morajo tudi Jehovove priče spoštovati pravila glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov, ki so v zadnjem času v skladu z novo evropsko uredbo o varstvu podatkov postala še strožja. Več

  • Staš Zgonik

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Usodni povratni udar

    Prejšnjo soboto ob 14. uri in 59 minut je v kostanj na javni plaži na Mlinem ob Blejskem jezeru udarila strela in poškodovala tri ljudi; očividci so morali visoko nosečo mater in njeno hčer celo oživljati. »Vidimo, da se je prvi udar strele zgodil nekaj kilometrov stran, ljudi pa je poškodoval eden od povratnih udarov,« ob pogledu na računalniški zaslon razlaga Goran Milev z Elektroinštituta Milan Vidmar. Povratni udari nastanejo, če se v prvem udaru iz oblakov ne sprosti celoten električni naboj, ki si nato poišče alternativno pot do tal. »V razponu 200 milisekund se je zgodilo 9 udarov. Kar pet jih je bilo točno na območju Mlina.« S prostimi očmi bi sicer vse te udare zaznali kot enkraten dogodek, enkraten blisk. Več

  • Marjan Horvat

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Vizija drugačne Rusije

    Seveda so članice in člani ruskega aktivističnega kolektiva Pussy Riot pravočasno doumeli, da je finale svetovnega prvenstva v nogometu tisti najbolj (ne)primeren dogodek, ki ga je pač »treba« izkoristiti za opozarjanje svetovne javnosti na kršenje človekovih pravic v državi gostiteljici. Njihov performans – vdor treh članic in člana, oblečenih v uniforme ruskih policistov, na nogometno zelenico, zlasti pa izmenjanje »petke« ene izmed članic s francoskim zvezdnikom Kylianom Mbappejem – se zdi na prvi pogled v primerjavi s prejšnjimi »akcijami« kolektiva nedolžna, celo prikupna gesta. Vendar pa jo je v nasprotju s tujo domača ruska javnost, vključno s predsednikom Putinom na častni tribuni, zelo dobro razumela. To izpričujejo tudi besede policista, ki je članicam grozil, da mu je »včasih žal, da nismo več v letu 1937«, v času diktatorja Josipa Stalina. Več

  • Izak Košir

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Fašist in nogometaši

    V nedeljo se je v Moskvi končalo svetovno prvenstvo v nogometu. V finalni tekmi je Francija premagala Hrvaško in tako postala svetovna prvakinja, hrvaška ekipa pa je v Zagreb odnesla srebro. Da lahko nogometašem naših južnih sosedov zgolj čestitamo, zanje so namreč navijali tudi številni slovenski nogometni privrženci, ni dvoma, gre za izjemen uspeh. A senca je na njihov naslov podprvakov začela padati, ko so se z letališča z avtobusom odpravili proti hrvaški prestolnici, kjer jih je na ulicah in na Trgu bana Jelačića (pri)čakalo več sto tisoč ljudi. Hrvaški reprezentanci se je namreč že na poti v Zagreb pridružil kontroverzni hrvaški pevec Marko Perković - Thompson, ki ima zaradi svojega spogledovanja z ustaškimi simboli marsikje v Evropi, denimo tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Nizozemskem in v Sloveniji, za svoje koncerte zaprta vrata. Več

  • Vasja Jager

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Nestrpneži nad arabske turiste

    Arabska gostja se je v skladu z običaji svoje kulture v bazenu kopala v kopalkah, ki so prekrivale vse telo, pri tem pa jo je skrivaj posnela slovenska obiskovalka. Fotografijo je objavila na Facebooku in jo opremila z zapisom: »Ne derejo samo čez mejo, tudi v slovenskih toplicah so posebni kopalci.« Njen status je sprožil burno razpravo med uporabniki socialnega omrežja, med komentarji pa ni manjkalo izlivov nestrpnosti. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Boštjan Laharnar, arheolog

    Primorec, ki je otroštvo preživel med tolminskimi hribi. Pošali se, da je potomec ljudstva Ambisontov, ki so v železni dobi morda živeli ob Soči. Prvič se je s terensko arheologijo srečal v prvem letniku študija prav na izkopavanju pred domačim pragom – Mostom na Soči. Tako se je »okužil«, diplomiral in pozneje doktoriral z disertacijo Notranjska med prazgodovino in antiko. Več

  • Claudia Voigt  |  foto: Markus Tedeskino, Der Spiegel

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    V razpravi #Jaztudi prevladuje maščevalna logika

    Z manifestom Die potente Frau (Močna ženska) se je Flasspöhlerjeva prebila na šesto mesto Spieglovih prodajnih uspešnic. Glavna urednica revije Philosophie Magazin ima pomisleke glede zaostritev kazni za spolna kazniva dejanja in glede gibanja #Jaz tudi – in to s feminističnega vidika. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Wolf Biermann

    Glasbenik Wolf Biermann (1936) je bil v nekdanji socialistični Nemški demokratični republiki (NDR) posebne vrste disidentski intelektualec. Bil je namreč eden izmed redkih mladih zahodnih Nemcev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v NDR, upajoč, da bodo pomagali graditi boljšo in pravičnejšo družbo. Kmalu po prihodu v Vzhodni Berlin so se tudi njegove iluzije o idealni komunistični družbi razblinile. Več

  • Darja Kocbek

    19. 7. 2018  |  Družba

    Begunec kot človek

    Izraz »evropska rešitev« bi lahko postal beseda leta. V nobeni razpravi o ustreznem ravnanju z begunci ne manjka. Hkrati je neuresničljiva želja, ker so interesi članic EU preveč različni. Na eni strani so države, ki so tradicionalno odprte za priseljevanje tujcev, na drugi strani pa tiste, v katerih živi izredno malo tujcev in tega nočejo spremeniti. Več