• Matic Gorenc

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Je usoda slovenske prometne politike zapečatena?

    Jasno je, da so razmere v prometu, kar zadeva pretočnost na slovenskih cestah, sploh v Ljubljani in okolici, neznosne, na cestah je vse več vozil. Že zdaj zaradi tega ljudje in prevozniki veliko časa preživijo v kolonah, to pa slabo vpliva na njihovo zdravje, kakovost življenja in na slovensko gospodarstvo. A težave bodo s časom le še večje. Po Darsovih podatkih se promet vsako leto poveča za približno pet odstotkov in temu vsaj za zdaj še ni videti konca.

  • Monika Weiss

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Strategija, ki je ni

    Lani je bilo na prebivalca Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 133 kilogramov sadja, 115 kilogramov žit, 105 kilogramov zelenjave, 87 kilogramov mesa, 70 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Toliko smo v kmetijstvu proizvedli za prehrano ljudi; ti absolutni podatki, ki jih sporoča statistični urad, pa dobijo smisel šele, ko jih prevedemo v stopnjo samooskrbe. Torej v podatek o tem, koliko hrane, ki jo porabimo, pridelamo sami. Ta podatek je skrb zbujajoč.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Tadej Troha / »Polovičarsko prilagajanje na podnebne spremembe in strganje po proračunu nista dovolj. Sta pesek v oči.«

    Tadej Troha je raziskovalec in predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Predava na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in Podiplomski šoli ZRC SAZU. Junija je postal svetnik na RTV Slovenija, vseskozi pa se tako ali drugače oglaša v javnosti. Izjemno je kritičen, ne samo do prejšnje vlade – kritika do nekdanje oblasti je bila intelektualna nujnost –, ni zadovoljen tudi s tistim, kar nam vlada danes. Pri tem nima v mislih le Roberta Goloba, njegovih ministrov, napak, ki jih delajo. Trohi se zdi, da je pri nas vedno manj države, takšne, ki bi delala za javno dobro, takšne, ki bi znala misliti prihodnost, države, ki bi imela pametne strategije, načrte ali pa celo kakšno vizijo, kako rešiti težave. In v času, ko nas je prihodnost že prehitela, je šibka država nekaj, česar se lahko v resnici bojimo.

  • Luka Volk

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba

    Na TV Slovenija se vrača profesionalno novinarstvo

    Politični desant Janeza Janše na informativni program RTV Slovenija v času prejšnje vlade je bil očiten. Sprva si je podjarmil programski in nadzorni svet, nato na čelo hiše nastavil Andreja Graha Whatmougha, novo metlo, ki je začela pridno pometati. Med prvimi je letela Natalija Gorščak, direktorica televizije. Njeno mesto je začasno zasedel Valentin Areh, ki je dobesedno opustošil informativni program. Odpovedovale so se oddaje, prihajale so nove, na primer Arena z Igorjem Pirkovičem, ki je sčasoma zamenjala Studio City. Na drugem programu pa se je začel vzpostavljati nov, vzporedni informativni program. Takšen, ki naj bi ga ustvarjali sveži, tedanji oblasti bolj naklonjeni novinarji. Naposled je zaradi pritiskov klonila tudi odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič, zamenjal jo je preverjeni kader – Jadranka Rebernik. Da je bil krog sklenjen, se je, kmalu zatem, ko je Janša doživel poraz na volitvah, na čelo televizije zavihtel Uroš Urbanija, piarovec pretekle vlade. Stvari so bile res očitne, prozorne pravzaprav.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Kako pravilno prevzeti podjetje

    V ljubljanski industrijski coni, v Stegnah, je približno sto zaposlenih v enem od tamkajšnjih visokotehnoloških podjetij zadnje leto zelo dobro skrivalo svojo poslovno skrivnost. Vse do prejšnjega tedna njihov generalni direktor – ime mu je Peter Kosin, prijazen možakar sicer – ni odgovarjal na naše telefonske klice ali elektronska sporočila. Ne zaradi menedžerske vzvišenosti, kot smo izvedeli prejšnji teden, ampak zaradi strahu, da bi javnost prehitro izvedela za njihov posebni načrt, na katerega so se pripravljali dobra tri leta, od katerega je bila odvisna usoda zaposlenih in katerega cena je znašala nekaj milijonov evrov.

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo?

    Dobro veste, kaj nam ves čas očitajo: da premalo beremo.

  • STA

    28. 9. 2023  |  Družba

    Slovenija / Skupna količina odpadne hrane je bila lani 150.839 ton

    Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane, kar je kilogram manj kot leto prej. Manj odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo v proizvodnji hrane, v gospodinjstvih in trgovini z živili, medtem ko jo je v gostinstvu in strežbi več. Največ odpadne hrane je bilo predelane v kompostarnah in bioplinarnah.

  • STA

    28. 9. 2023  |  Družba

    Stanovanje le za slovenske družine

    Na spletni strani za oddajo nepremičnin je bil objavljen oglas, v katerem je pisalo, da se nepremičnina oddaja le slovenskim družinam. O oglasu je bil obveščen Zagovornik načela enakosti, ki je ugotovil diskriminatorno obravnavo na podlagi osebnih okoliščin državljanstva oz. etničnega porekla in zakonskega stanu oz. družinskega statusa.

  • STA

    27. 9. 2023  |  Družba

    Prelomen uspeh znanstvenikov / Prvič pridobili RNK izumrle živali

    Znanstvenikom je prvič uspelo pridobiti ribonukleinsko kislino (RNK) izumrle živali, in sicer tasmanskega tigra, so sporočili raziskovalci z univerze v Stockholmu. Pojasnili so, da ta prelomen uspeh povečuje možnosti za oživitev živali, za katero so pred tem mislili, da je za vedno izgubljena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    27. 9. 2023  |  Družba

    Cepljenje proti gripi / Na voljo bo 185.000 odmerkov

    Cepljenje proti gripi bo to sezono v Sloveniji predvidoma mogoče od začetka oktobra. Tudi letos bo brezplačno za vse z urejenim zdravstvenim zavarovanjem. Na voljo bo 185.000 odmerkov cepiva proti gripi. NIJZ cepljenje med drugim priporoča kroničnim bolnikom, starejšim, mlajšim otrokom, nosečnicam in osebam z izjemno povečano telesno težo.

  • Uredništvo

    26. 9. 2023  |  Družba

    »Ne bo šlo na bolje. Zelo verjetno bo šlo postopno na slabše.«

    "Zanimivo je predvsem dejstvo, da je bilo letošnje poletje tako zelo drugačno od lanskega. Lani smo se marsikje soočali z rekordno sušo, tudi v osrednji Sloveniji je bilo najbolj suho poletje v zgodovini meritev, na Krasu smo imeli veliko požarno ogroženost. Letos pa je za nami najbolj namočeno poletje v zgodovini meritev," je za MMC RTV Slovenija na vprašanje, kaj ga je v letošnjem meteorološkem poletju najbolj presenetilo, odgovoril vremenoslovec z Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič.

  • STA

    26. 9. 2023  |  Družba

    Farmacevti / »Ne zaupajte nepreverjenim zdravstvenim trditvam, ki obljubljajo čudeže«

    Slovensko farmacevtsko društvo in Lekarniška zbornica Slovenije danes organizirata 19. dan slovenskih lekarn. Ob tokratnem dnevu posebej izpostavljajo, da je pri vsaki terapiji z zdravili za njeno učinkovitost pomembna prehrana, saj ključno vpliva na absorpcijo in učinkovitost zdravil, so zapisali v sporočilu za javnost.

  • Uredništvo

    25. 9. 2023  |  Družba

    »Dve tretjini državljanov soglaša, da bi morali za odpravo posledic poplav prispevati vsi«

    V civilni iniciativi Glas ljudstva so pripravili javni poziv za spremembo solidarnostnega prispevka, ki so ga naslovili na predsednika vlade, predsednico državnega zbora in predsednico države. V njem so jih pozvali, "naj povežejo spontane in parcialne akcije zbiranja prispevkov, ki odražajo pripravljenost državljank in državljanov Slovenije, da solidarno pomagajo pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, vendar ne sežejo do vseh prebivalk in prebivalcev, ki bi bili pripravljeni pomagati".

  • Uredništvo  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 9. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Ozaveščanje o otroškem raku v Državnem zboru

  • Luka Volk

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba

    Parada sovraštva

    Junijska parada ponosa v Ljubljani se bo zapisala v zgodovino – kot tista, na kateri je slavnostni nagovor prvič imela predsednica države, a tudi kot tista, ki jo je spremljalo nemalo nasilnih izgredov, morebiti celo največ od leta 2001, ko je potekala prvič. Brez neljubih incidentov pa ni minila niti parada v Mariboru, že tretja po vrsti, ki je v štajerski prestolnici potekala prejšnji konec tedna.

  • Monika Weiss

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba

    Strupene slive in breskve

    Že sredi avgusta je Slovenska tiskovna agencija povzela poročanje srbskih medijev, da se izvoženo sadje zaradi uporabe od leta 2020 v EU prepovedanega pesticida klorpirifosa vrača v Srbijo. »Iz Slovenije so zato v Srbijo na začetku meseca že vrnili breskve, prav tako so to sadje pred dnevi vrnili iz Hrvaške,« je agencija 19. avgusta povzela pisanje časnika Danas.

  • Jure Trampuš

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba

    Konec verske svobode?

    Kar nekako stran od oči javnosti je v parlamentu potekalo sprejemanje novele zakona o verski svobodi. Poslanci so jo obravnavali po skrajšanem postopku, sprejeta je bila v sredo popoldne. Kljub tematiki, ki naj bi »razdvajala« družbo, večjih protestov opozicije ni bilo, proti spremembam se je jasno opredelila Nova Slovenija, stranka SDS pa se je, zanimivo, držala ob strani.

  • Peter Petrovčič

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Spolne zlorabe pri tabornikih

    Skavtskih organizacij se je prijel zlovešč sloves, ko so se v devetdesetih letih in desetletjih, ki so sledila, začele razkrivati razsežnosti spolnih zlorab v največji in najbolj znani tovrstni (sicer izključno krščanski) organizaciji Boy Scouts of America, kjer je bilo v pol stoletja zlorabljenih več kot 12 tisoč otrok. Pred dnevi je bil razkrit domnevno prvi tovrstni primer v največji slovenski skavtski organizaciji, (laični) Zvezi tabornikov Slovenije. A ameriška skavtska organizacija se je dolga desetletja na vse mogoče napačne načine trudila, da bi težava utonila v pozabo, odziv slovenskih tabornikov pa je bil prav nasproten. Pravzaprav bi se iz odziva in ravnanja v zvezi s sumom spolnih zlorab v tej prostovoljski organizaciji lahko marsikaj naučile premnoge slovenske organizacije in institucije, z visokošolskimi zavodi in katoliško cerkvijo na čelu.

  • Luka Volk

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Virus? Prisoten

    Četudi se pandemija covid-19 morda zdi kot oddaljen spomin, kot mora, ki bi jo najraje pozabili, virus med nami še naprej vztraja. Ima že nešteto različic in podrazličic, sestavljati so se začeli tudi rekombinantni virusi, ki so mešanica dveh različnih podrazličic omikrona ... Virusi so pač mojstri prilagajanj in mutacij.

  • Monika Weiss

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    »Stavba z minimalno možnostjo poplav«

    Po avgustovskih poplavah so se v oglasih na platformah, kjer je mogoče preveriti ponudbo nepremičnin, največja pri nas je nepremičnine.net, začeli pojavljati pripisi o poplavni (ne)varnosti nepremičnin. »V resnici je ta pripis predlagala stranka – prodajalec – in seveda sem se strinjal. Po zakonu o nepremičninskem posredovanju smo dolžni ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to pomeni, da imamo kot posredniki dolžnost opozarjati na zadeve, ki so bistvene pri nepremičnini, na pozitivne in negativne,« pravi David Majcen iz nepremičninske družbe RE/ MAX Ljubljana.

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Lepi industrijski objekti / Ne želimo več turobnih brezobličnih škatel

    Kadar pišemo o industrijski arhitekturi, se po navadi osredotočimo na arhitekturo stavb, ki jih gradimo danes, za današnjo industrijo, po današnjih arhitekturnih načelih. Ali pa pišemo o industrijskih stavbah iz preteklosti ter o domiselnih načinih, kako so jih ohranili, prenovili in namenili povsem drugačnim namenom. Čeprav se zdi slednja tematika zanimivejša, se ji članek posveti le na kratko in predstavi sodobno industrijsko arhitekturo, ki je pogosto po krivem spregledana. Industrija ne spada med prestižne dejavnosti in tudi za industrijsko arhitekturo že od nekdaj velja, da ni pravzaprav nič več kot ovojnica, ki skrije in zaščiti tehnološke procese v notranjosti. S takim odnosom se je prepogosto lotevajo investitorji – bistveno je tisto v notranjosti, to prinaša denar, ovojnica pa je nujno zlo, pomembno je le, da je preprosta in poceni. Žal tudi javnost od industrijskih stavb ne pričakuje nič več kot to, tovarne so pač po definiciji dolgočasne in grde.

  • Ajda Bračič

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Zelena pljuča mesta

    Mestni gozd na južnem obrobju Celja, ki obsega gozd na Anskem vrhu, Miklavškem hribu in Starem gradu, je največja urejena javna zelena površina v Celju. Razteza se na 114 hektarih površin, ki so v javni lasti, ter premore 15 kilometrov opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti, pravi Robert Hostnik s celjskega oddelka Zavoda za gozdove Slovenije. Velik javni mestni gozd so vzpostavili tako, da je Mestna občina Celje vse od leta 1997 od manjših zasebnih lastnikov načrtno odkupovala gozdove na zaščitenem območju v bližini mesta ter v njih vzpostavljala rekreativno in izobraževalno infrastrukturo.

  • Matic Gorenc

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Poceni stanovanja – za nekatere

    Danska ima dobro razvite kooperativne stanovanjske skupnosti, ki ljudem z nižjimi dohodki omogočajo dostop do nepremičnin in s tem blažijo stanovanjsko krizo. Kljub temu se tudi v tej državi, ki zaradi svoje socialne politike in zadovoljstva prebivalstva velja za enega od evropskih zgledov, stanovanjski sektor spoprijema s pritiski neoliberalnih stanovanjskih politik, nepotizmom in korupcijo.

  • Gregor Kocijančič

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Datamorgana

    Kecia Abbott je hiperproduktivna avtorica gobarskih priročnikov. Piše in izdaja jih kot po tekočem traku – obseg literarnega opusa bi ji lahko zavidali celo nekateri najplodnejši pisatelji. Tudi če spadate v tisti del populacije, ki se z vso strastjo ukvarja z nabiranjem gob, in več polic vaše domače knjižnice krasijo številni gobarski priročniki, morda celo mikološka strokovna literatura, za Abbottovo skoraj gotovo slišite prvič, pa čeprav je v rekordnem času – v pičlih dveh dneh! – izdala kar devet različnih knjig o glivah. Zakaj? Ta oseba sploh ne obstaja. Kecia Abbott je izmišljeni psevdonim oportunističnih prevarantov, ki gobarske priročnike pišejo ob pomoči razvpitega jezikovnega modela ChatGPT, paradnega konja panoge umetne inteligence. To morda niti ne bi bilo tako sporno, če bi bil ChatGPT zanesljiv vir informacij. A ker si pogosto kaj izmisli, laži pa nam prodaja kot dejstva – stroka temu samozavestnemu blebetanju nesmislov (gobarski tematiki prikladno) pravi »haluciniranje« –, so ti priročniki pravzaprav smrtno nevarni.

  • Uredništvo

    22. 9. 2023  |  Družba

    »Konoplja je neprimerno bolj bogata z zdravilnimi učinkovinami kot vinska trta«

    "Vladajoča politika bi najprej morala s seznama prepovedanih drog črtati konopljo kot rastlino, saj je njena uvrstitev na tak seznam neprimerna in nestrokovna. Enačiti konopljo oziroma celo medicinsko konopljo s trdimi oziroma sintetičnimi drogami, pa je enak spodrsljaj, kot če bi za drogo označili na primer vinsko trto, iz katere ob vsej komercialni in družbeni podpori pridobivamo vino in žgane pijače, ki so mnogo bolj toksične in zasvajajoče. To je javno sprenevedanje. Ko smo že pri celo v slovenski himni opevani vinski trti, je konoplja neprimerno bolj bogata z zdravilnimi učinkovinami kot vinska trta."

  • STA

    21. 9. 2023  |  Družba

    Lani v Sloveniji več kot 400 samomorov

    V obdobju od leta 2013 do 2022 je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je v povprečju količnik samomora rahlo upadal. V Sloveniji sta v lanskem letu zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk, je na novinarski konferenci povedala Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

  • Uredništvo

    20. 9. 2023  |  Družba

    Zatiskanje oči pred dejstvom, da so mladi spolna bitja

    "Z zatiskanjem oči pred dejstvom, da so mladi spolna bitja, in s pričakovanjem, da bo tišina o spolnosti vodila k zdravemu in pozitivnemu odnosu do nje, starši že vnaprej izgubljajo svoj boj. Še več: bolj ko bodo šolam preprečevali strokovno vzgojo na tem področju, večjo vlogo v spolni socializaciji bo igrala pornografija. Starši sicer lahko na računalnike in telefone nastavijo vrsto gesel in zaščit, a njihovi otroci bodo vedno korak pred njimi. Rešitev torej ni v prepovedi pornografije. Prava zaščita je iskren pogovor in podajanje strokovnega znanja o spolnosti."

  • STA

    20. 9. 2023  |  Družba

    Državna pomoč / Prijava gospodarske škode po poplavah samo še danes

    Gospodarski subjekti, ki so utrpeli škodo v avgustovski ujmi, lahko še danes oddajo vlogo za državno pomoč za škodo na strojih, opremi in zalogah ter zaradi izpada prihodka. Po predhodni oceni je bilo škode v gospodarstvu za 318 milijonov evrov.

  • STA

    20. 9. 2023  |  Družba

    Nadomestni most v Rastkah postavili češki vojaki

    V Rastkah pri Ljubnem ob Savinji bodo popoldne odprli nadomestni montažni most čez potok Krumpah, saj je prejšnjega močno poškodovala avgustovska vodna ujma. Kot je za STA danes povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik, so most postavili češki vojaki. V Občini Luče pa po ujmi težave povzroča velik usad nad naseljem Struge.

  • STA

    20. 9. 2023  |  Družba

    Demenca / Preventivni ukrepi, zmanjšanje stigme in ustanovitev nacionalnega centra za demenco

    Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 na nacionalni ravni usklajuje dejavnosti vseh deležnikov v slovenski družbi, ki se stara. "Cilj strategije so med drugim preventivni ukrepi, zmanjšanje stigme in ustanovitev nacionalnega centra za demenco," je na današnji novinarski konferenci povedala Nadja Čobal z ministrstva za zdravje.