• Uredništvo

    25. 7. 2021  |  Družba

    »Proticepilna gibanja so dobila novo, globalno publiko«

    "Dezinformacije, 'fake news', proticepilna gibanja, ki so bila zadnja leta bolj domena zaprtih forumov, kjer so dezinformacije širili v relativno majhnih odmevnih sobah, so dobila novo, globalno publiko. In pozornost (te publike). Cepljenje proti covid-19, zmaga znanosti in človeštva nad virusom, naš največji podvig – sposobnost ustaviti pandemijo, žal izgublja zalet. Kombinacija nenamernega in zlonamernega širjenja vsebin, ki škodujejo javnemu zdravju ter odzivu na pandemijo, vzbujajo dvome, krepijo polarizacijo, ustvarjajo erozijo zaupanja in vodijo ljudi po napačni poti. Ne hodimo proti bolj opolnomočeni populaciji, ki se bo lažje odločala v prid svojega zdravja in mislila tudi širše na našo skupnost, ampak imamo vedno več ljudi v stiski, ki se bodo odločali v lastno škodo in v škodo družbe. Nobena oseba ni otok. Vsi smo povezani, naša dejanja imajo posledice." Več

  • DK, STA

    24. 7. 2021  |  Družba

    Vrhovnemu sodišču predlog za odpravo pravice do splava

    Pravosodna ministrica ameriške zvezne države Mississippi Lynn Fitch je v pisni vlogi vrhovnemu sodišču ZDA predlagala odpravo odločitve v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, ki je v ZDA uzakonila pravico žensk do splava do trenutka, ko je zarodek sposoben preživeti izven maternice. Več

  • Uredništvo

    24. 7. 2021  |  Družba

    »Nobena strategija v povezavi s cepljenjem se ni dovolj dobro obnesla«

    "Ko se je zgodil koronavirus, je bilo luč na koncu predora cepivo, ki nas bo vrnilo v običajne tire. Z upanjem smo spremljali napredek znanstvenikov in nihče ni niti pomislil, da se bomo ukvarjali s prepričevanjem, ali cepivo sploh vzeti. Zdaj pa smo tukaj. Polni skepticizma, raznih teorij. Ne bom vas žalil, da ne veste, kaj je dobro za vas. Ne bom se ustavljal ob najrazličnejših ukrepih, zakaj, do kdaj. Vem pa nekaj. Naredili smo, kar smo morali, da bi obvarovali vas in vaše najdražje pred najhujšim. Še vedno verjamem, da delamo to. Še vedno verjamem, da smo Slovenci sposobni videti širšo sliko in najti kredibilne informacije." Več

  • DK, STA

    24. 7. 2021  |  Družba

    Slovenski raziskovalci na naslovnici znanstvene revije

    Skupina slovenskih raziskovalcev je z izvirnim znanstvenim člankom o črevesni mikrobioti prišla na naslovnico znanstvene revije Metabolites. Njihovo odkritje prinaša priložnosti za razvoj novih terapij v personalizirani medicini, so sporočili z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Več

  • Luka Volk

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Državni denar za postavitev spomenika v obliki križa 

    Na začetku meseca je v čast 30-letnici samostojnosti Slovenije zrasel še en spomenik – tokrat v obliki križa, posvečen pa je prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Kot odgovarjajo na ministrstvu za obrambo, je bila pobudnica postavitve občina na čelu z županom Dušanom Strnadom iz SDS, ki si je več let prizadevala za postavitev »slovenske zastave in pomnika na prvo darovano mašo za vojake Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne 4. 7. 1991«, zaradi narave dogodka pa je bil k soorganizaciji povabljen tudi vojaški vikariat. Več

  • Erik Valenčič

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Koalicija sovraštva II

    Novejša zgodovina skrajne desnice v Sloveniji zajema zadnja štiri desetletja in ni brez anekdot. Najprej so po Ljubljani krožile skupine neonacistov, ki so sistematično pretepale pripadnike drugih subkultur in narodnosti. Samostojnost Slovenije so obritoglavci zaznamovali z vzklikanjem pred parlamentom: »Slovenijo Slovencem! Vsi tujci ven!« Oziroma: »Vsi čefurji ven!« Leta 2000 so si najbolj zagnani neonacisti na sveže pobrili glave, očedili zelene bomber jakne, zlikali oprijete kavbojke in si nabavili nove bele vezalke za črne bulerje, nakar so se z vlakom odpeljali v Berlin, da se predstavijo nemškim ’kameradom’. Ti so jih res pričakali na berlinski postaji, jih pretepli in poslali nazaj v Slovenijo, ekspresno in brez povratnice, tako rekoč. To niso bile edine batine tistega leta. Ko je februarja v avstrijsko vlado vstopila skrajno desna Svobodnjaška stranka Jörga Haiderja, je na Prešernovem trgu v Ljubljani približno dva tisoč ljudi demonstriralo proti njeni ksenofobni politiki, usmerjeni tudi proti koroškim Slovencem. Neonacisti so se pojavili na Tromostovju in provocirali. Protestniki, ogorčeni nad izzivanjem narodnoizdajalske drhali, so jih pretepli. Obritoglavci so pobegnili in za seboj pustili ranjenega soborca, o katerem je novinar Mladine Jure Aleksić takrat zapisal: »Pozneje se je izkazalo, da ga v navzkrižju s prvotno teorijo žal vendarle ni zbil avtobus, temveč so mu rebra temeljito prešteli pankerji, tako da se bo najverjetneje izvlekel s kakšnim pretresom možganov, kar se praktično sploh ne bi smelo poznati.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    »Novinarje imajo za talce«

    Bojan Veselinovič (1965) je novinarsko kariero začel leta 1988 kot radijski dopisnik iz Beograda. V devetdesetih je napredoval v urednika uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija ter nato v odgovornega urednika informativnega programa. Z nastopom prve vlade Janeza Janše je doživel prvi pretres. Ker je takratni koaliciji uspelo sprejeti zakon o RTVS, je tudi na Radiu prišlo do politično motiviranih zamenjav, zato je leta 2006 odšel na Dnevnik, kjer je postal notranjepolitični urednik. Čez tri leta, leta 2009, je bil prvič izbran za direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA), nato še leta 2016. Več

  • »Tukaj pokojni Marko«

    Kot lahko razberemo iz tviter objave novinarja Večera Blaža Petkoviča, je velik del slovenskih medijev nasedel potegavščini Marka Breclja. Ne, kultni kantavtor ni umrl, kot tudi v tem hipu piše veliko medijev, čeprav nekateri med njimi že brišejo svojo lažno objavo, recimo RTV Slovenija. Če ga pokličete na telefon, vam bo odvrnil takole: »Tukaj pokojni Marko…«. Več

  • Uredništvo

    22. 7. 2021  |  Družba

    »Najhuje v pandemiji ni bil virus«

    "Sodobna medicina nekoliko z začudenjem odkriva, da staranje ni nujno nočna mora z vsemi tegobami. Če si zdrav, dejaven in živiš v ugodnih socialnih in ekonomskih razmerah, je lahko staranje nekaj lepega. Če pogledamo rezultate merjenja stopnje zadovoljstva različnih narodov, kot najbolj zadovoljni izstopata dve skupini. Na eni strani so skandinavski narodi, v katerih ljudje sicer plačujejo visoke davke, a se z leti mnogi izoblikujejo v sproščene izobražene in svobodomiselne, fizično aktivne in karitativne ljudi; so individualisti, a vedo in čutijo, da tudi ko bo prišla starost, bo ta kakovostna in varna. To je zelo pomembno. Ena izmed temeljnih stvari, ki jih potrebuje človek, je občutek varnosti, predvidljivosti. Najhuje v pandemiji ni bil virus – najbolj je ljudi ohromila epistemična negotovost. Ko ne veš, kaj je, kaj bo, kaj je res in kaj ni. Epistemična negotovost je tisto, kar naši možgani najtežje premagajo. Zato tako zlahka zdrsnemo v obup, strah, eksistencialno grozo, teorije zarot." Več

  • Spolno nadlegovanje ni tema

    Slovita filozofinja Martha Nussbaum je nedavno v intervjuju za The New Yorker komentirala svojo novo knjigo z naslovom »Zatočišča ponosa: spolna zloraba, odgovornost in sprava«, v kateri se v kontekstu svojega dobro znanega teoretskega zanimanja, analize čustev in še zlasti enega med njimi, jeze, ukvarja tudi z družbenimi učinki in dilemami gibanja #MeToo. Več

  • Rojstvo nove superlige

    Pred približno tremi meseci je evropsko javnost šokirala ideja o ustanovitvi superlige, kjer naj bi se merila najboljša nogometna moštva v Evropi. Po nasprotovanju obče javnosti, nogometnih navijačev in celo politike, so se številni klubi umaknili iz lige. Zvesta ji je ostala le trojka ustanoviteljev, ki namerava še naprej biti boj z mlini na veter. Vendar ideja nogometne superlige ni povsem zamrla. Še več, v preteklih dneh je postala realnost. Več

  • Uredništvo

    21. 7. 2021  |  Družba

    »Slovencem ne smeš groziti, ker boš dosegel popolnoma nasproten učinek od želenega«

    "Prva stvar: ne pričakujem, da bodo ljudje drli v cepilne centre, če bo Luka Dončić rekel, da se je cepil. Gre za stalni proces izobraževanja in vzpostavljanja zaupanja, ki je tek na dolge proge. Na vse možne načine, ki jih poznamo, ga je treba vzpostavljati. Potrebni so nevsiljivi, poljudni članki v vseh medijih, ne le v klasičnih, ampak tudi v vseh tistih medijih, ki so osrednji mediji mlajše generacije."  Več

  • DK, STA

    20. 7. 2021  |  Družba

    »Izpusti ogljikovega dioksida bodo leta 2023 dosegli najvišjo raven v zgodovini«

    Izpusti ogljikovega dioksida bodo po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) leta 2023 dosegli najvišjo raven v zgodovini. IEA v luči okrevanja svetovnega gospodarstva po pandemiji covida-19 opozarja, da sta le dva odstotka finančnih sredstev, namenjenih za okrevanje, porabljena za naložbe v čisto energijo. Več

  • Uredništvo

    20. 7. 2021  |  Družba

    »Apolitične teme imajo moč velike mobilizacije in nepričakovane enotnosti«

    "Državljanski NE privatizaciji obvodnih območij in vodnih virov je izraz nekega povsem drugega političnega trenda, po eni strani generacijskega obrata v populacijski in volilni bazi, a predvsem dozorelosti celotnega državljanskega telesa, ki se kaže v obliki iskrenega interesa za politiko kot prakso, za teme, ki jih čuti kot svoje, praktične, vsakdanje. Medtem ko uradna politika razdvaja in na volilno nedeljo pušča v resignaciji (politična polarizacija dokazano mobilizira le nacionalistično desnico), imajo apolitične teme moč velike mobilizacije in nepričakovane enotnosti, ki nakazuje, da sta si levi in desni volivec v marsičem podobna in da njune vrednote niso tako dramatično različne. Stavim, da se poleg vode lahko poenotita vsaj še glede kakovosti prehrane, stanovanjske politike, urejanja javnih površin in urbanizma, zaščite narave, dostopnosti javnega zdravstva in šolstva, delavske in davčne zakonodaje." Več

  • Uredništvo

    20. 7. 2021  |  Družba

    »ZDA največja grožnja svetovnemu miru«

    "Tako jaz kot večina ljudi na svetu menim, da so ZDA največja grožnja svetovnemu miru. Ne vem, če to mnenje pride do vas v vaši državi ali pa je tudi tam to cenzurirano. A ljudje vedo, da so ZDA negativec. Ne Rusija, niti ne Kitajska. Odstotkovno gledano ljudje na svetu ZDA vidijo kot agresorja številka ena." Več

  • STA

    19. 7. 2021  |  Družba

    Na mejnih prehodih 1364 ljudi brez dokazil

    Minuli konec tedna na mejnih prehodih 1364 ljudi ni predložilo dokazil o izpolnjevanju pogojev PCT za prehod meje. Policisti so jim izdali obrazce o seznanitvi z ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni in postopkom odreditve karantene. Obravnavali so tudi dva primera ponarejenih PCR testov, so za STA pojasnili na policiji. Več

  • DK, STA

    19. 7. 2021  |  Družba

    Muslimani v Sloveniji bodo veliki muslimanski praznik obeležili v ljubljanski džamiji

    Muslimani od 20. do 23. julija praznujejo kurban bajram, veliki muslimanski praznik. Osrednja bajramska slovesnost bo v torek potekala v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru. Bajramsko molitev bo vodil mufti Nevzet Porić, ki bo tudi nagovoril zbrane vernike, so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji. Več

  • Jure Trampuš

    19. 7. 2021  |  Družba

    »Razlogov za protest je veliko, vsak dan se porodi nov«

    Tone Stojko je kronist slovenske pomladi, osamosvajanja, boja za svobodo. Je tudi kronist protestov, ki so se zadnja desetletja zgodili v Sloveniji, kronist ljudi, njihove želje po večji pravičnosti in svobodi. Več

  • Borut Mekina

    18. 7. 2021  |  Družba

    »Če je oblast pravična in dela v dobro ljudi, ji bodo ljudje sledili, sicer pač ne«

    Tako na življenje gleda Renata Salecl, filozofinja ali psihoanalitičarka po specializaciji, v pogovoru za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je dejansko tako očitno, da ga skorajda ne vidimo. Da, imamo epidemijo, ki je tudi njo zadnje leto zaposlovala. Ampak zakaj v času, ko se je mogoče res o vsem informirat, ko so kvalitetne informacije na dosegu tipkovnice, zakaj ravno sedaj vse več ljudi – celo držav – raje izbere nevednost? Zakaj si raje lažemo, zanikamo, si delamo utvare? To je nek takšen detajl, tudi fenomen nove sorte. Več

  • Uredništvo

    17. 7. 2021  |  Družba

    »Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi. Jaz osebno sem za obvezno cepljenje.«

    "Cepiva so bila in so tudi zdaj najboljše, kar imamo. So poceni in preprečujejo bolezen. Menim, da nasprotovanje cepljenju – razen, seveda, v primeru utemeljenega zdravstvenega razloga – nima prav nobenega smisla. V redu; kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se pač ne cepi. Vsak razumen človek pa se bo cepil, ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale. Kdor se bo cepil, ne bo hudo zbolel za covidom in bo s tem tudi zmanjšal možnost prenosa virusa na druge. S cepljenjem zavarujete sebe, tudi prijatelje, družinske člane, sodelavce. Jaz osebno sem privrženec obveznega cepljenja. Nekatere stvari v življenju so pač obvezne in po mojem mnenju cepljenje spada mednje." Več

  • Izak Košir

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba

    Izbrisani na Facebooku

    Skupina podpore Ivanu Galetu na Facebooku je nastala, ko je zdaj že nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve razkril nepravilnosti pri vladnem nakupu zaščitnih mask. Zelo hitro je pridobila več deset tisoč članov. Še pred kratkim ji je sledilo več kot 80 tisoč slovenskih uporabnic in uporabnikov Facebooka. To ni malo. Še posebej ne za družbeno angažirano skupino, ki je kritična do oblasti. Več

  • Monika Weiss

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Od kod je bila črpana voda za ljudi?

    Po referendumskem porazu predlagateljev novega zakona o vodah se nadaljujejo prakse, ki kažejo njihov pravi obraz. Direkcija za vode, ki jo vodi osmi dan delovanja Janševe vlade potrjeni Roman Kramer, je cementarni Salonit Anhovo podaljšala vodno dovoljenje za tehnološko vodo, torej za uporabo vode iz Soče za hlajenje procesov v cementarni. Več

  • Luka Volk

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Številni tuji študenti ne vedo, ali bodo lahko nadaljevali študij v Sloveniji

    »Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.« Več

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    »Do sprememb bo prišlo le, če ohranjamo in gradimo skupnost«

    Nika Kovač je stara 28 let, leta 2018 je magistrirala na Filozofski fakulteti s temo Pravica do izbire. Kampanja proti spremembam zakona o vodah je bila že druga referendumska kampanja, ki jo je vodila, a prva zmagovalna. Zanjo je porabila službeni dopust, a vsem priskrbela neizpodbiten dokaz, da ljudje nis(m)o ne pasivizirani ne apatični. Z Niko Kovač sva tokrat skušali govoriti tudi o bolj osebnih stvareh. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Tine Lisjak

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Božična večerja leta 2050?

    Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je prejšnji teden pod okriljem Univerze v Ljubljani in kulturnega izobraževalnega društva PiNA potekala transdisciplinarna poletna šola, ki se je na presečišču oblikovanja in znanosti ukvarjala s prihodnostjo »sintetične« hrane. Narekovaji so tukaj zato, ker fokus poletne šole pravzaprav ni bil zgolj oblikovanje umetno proizvedene hrane, ustvarjene v laboratorijih (denimo fiktivne jedi, kakršne so oblikovalci iz studia Ljudje ustvarili za grafično podobo dogodka, torej mortadeline kroglice, mesne piramide in ikozaedri iz kruha), temveč se je mednarodna postava študentov, predavateljev in strokovnjakov z različnih področij – od gastronomije do grafičnega oblikovanja in biokemije – posvečala predvsem špekulativnim vprašanjem proizvodnje hrane jutrišnjega dne. Več

  • Lara Paukovič

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Žena, mama, kraljica

    »Glede na to, da se vsakih 4,7 sekunde pojavi nov blog, ni presenetljivo, da so se med blogi o zmenkih, politiki in pisarniškem življenju znašli tudi tisti o starševstvu. Posebej zanimivo je, da se zdi, da je bloganje o starševstvu postalo del starševstva samega.« Pisalo se je leto 2005. V New York Timesu je bil objavljen prvi članek o starših blogerjih, iz katerega je navedeni odstavek. Facebook, Instagram, Snapchat, TikTok ... še niso obstajali. Obstajali pa so blogi. Pravzaprav je bila to zlata doba blogerstva. Nekateri starši so njegov razcvet nemudoma izkoristili za to, da so si ustvarili spletni prostor, v katerem so lahko brez filtra razpredali o tegobah in dilemah, ki spremljajo vzgojo otrok. Za marsikatere med njimi do tedaj niso imeli pravega sogovornika – teme, kot so poporodna depresija, spolnost po porodu, dojenje in podobno, si še niso utrle poti v javni prostor in so bile za marsikoga tabu. Več

  • STA

    15. 7. 2021  |  Družba

    Dvajsetletniku iz Krope, ki naj bi načrtoval strelski pohod, pogojna kazen in zdravljenje

    Kranjsko okrožno sodišče je dvajsetletniku iz Krope, ki naj bi spomladi načrtoval strelski pohod, danes za kaznivo dejanje poskusa nedovoljenega prometa z orožjem izreklo osemmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let. Hkrati mu je odredilo obvezno zdravljenje in mu odpravilo pripor. Obtoženi je tako od danes znova na prostosti. Več

  • Uredništvo

    15. 7. 2021  |  Družba

    »Cankar je največji slovenski pisatelj, Žižek pa največji slovenski intelektualec«

    "Cankar je največji slovenski pisatelj, Žižek pa največji slovenski intelektualec. Oba sta Sloveniji zelo domača in obenem zelo tuja, oba sta si izmislila svojo presenetljivost in svojo edinstvenost, obema uspe publiko zadovoljiti navkljub njej sami, oba bralcem data več in boljše, kot hoče. Ko bereš njuna dela, imaš itak občutek, da svet obstaja le zato, da bi lahko prišel v njune tekste." Več

  • DK, STA

    14. 7. 2021  |  Družba

    Povečano število komarjev

    V letošnjem letu mnogi opažajo povečano število komarjev, čemur pritrjujejo tudi biologi. Po besedah Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja je več predvsem celinskega poplavnega komarja. K temu je pripomogla mokra pomlad in z njo ugodnejši pogoji za njegovo razmnoževanje. Po opažanjih Slavka Polaka je letos tudi več miši. V nasprotju s prepričanjem mnogih pa po besedah Trilarja letos klopov ni nič več kot običajno. Več

  • IK, STA

    13. 7. 2021  |  Družba

    V Sloveniji občutno poslabšanje doživljanja razmer

    Osebno doživljanje epidemije med Slovenci se je občutno poslabšalo. Po krajši normalizaciji razmer je spet več takih, ki situacijo dojemajo kot neprijetno in utrujajočo, ugotavlja Valicon v zadnji raziskavi o odzivu javnosti na protikoronske ukrepe in doživljanju vsakdana. 65 odstotkov vprašanih je cepljenih ali se jih namerava cepiti. Več