• Uredništvo

    19. 6. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Orbanizacija Slovenije

    Petkovi kolesarji so včeraj protestirali proti madžarskim prevzemom slovenskih podjetij in orbanizaciji Slovenije. Poudarili so, da Slovenija vse bolj sledi orbanizaciji tudi v nazorskih usmeritvah, pri čemer se oddaljuje od trdno vzpostavljenih demokracij in se povezuje s t. i. Višegrajsko skupino. Več

  • Pia Nikolič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Pekarna gre za med

    MC Pekarna v teh dneh praznuje 27. obletnico obstoja. Na veseli dogodek letos pada mračna senca, saj si mariborska občina želi, da bi ta kulturni center preselili na drugo lokacijo onstran središča mesta, v kompleks nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melju. Na mestu današnje Pekarne načrtuje širitev dejavnosti bližnjega univerzitetnega kliničnega centra in medicinske fakultete, ki sta svoje želje po širitvi že izrazila. Uporabniki edinega avtonomnega prostora v Mariboru selitvi soglasno nasprotujejo. Več

  • Izak Košir

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba

    Obleke nimajo spola

    V Španiji so nekateri profesorji in dijaki ter študenti začeli nositi krila, da bi izrazili solidarnost z žrtvami nasilnežev v šolah. Lani oktobra je namreč 15-letni dijak Mikel Gómez prišel v šolo v krilu, da bi izzval družbene vloge in podprl pravice žensk. A ker ozkogledi učitelji njegove akcije niso razumeli, so ga peljali k psihologu. Gómez je nato svojo izkušnjo posnel na priljubljeni mobilni aplikaciji TikTok, ki ima že skoraj milijardo uporabnic in uporabnikov, ter tako zgodbo ponesel v svet. Naletela je na številne pozitivne odzive, število ogledov pa je že preseglo več milijonov. Več

  • Lara Paukovič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Odpravljanje posledic epidemije

    Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.« Več

  • Luka Volk

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Rumene svastike

    Na oknih ministrstva za kulturo so se konec prejšnjega tedna pojavili rumeni kljukasti križi. Grafiti, ki jih je bilo mogoče brez večjih težav odstraniti, so nastali kot odziv na odločitev ministrstva, da podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ki ga zastopa »domoljub« in vidni obraz Rumenih jopičev Urban Purgar. Sporočilo akcije je bilo jasno – ministrstvo skupaj s trenutno vlado (znova) odkrito podpira organizacije, ki simpatizirajo z neonacizmom. Več

  • Vesna Teržan

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Kvadratura kroga

    Leta 2014 sta dve vodilni znanstveni reviji – Nature in Science – izrazili skrb glede usode naravoslovnih zbirk ter pripravili niz poglobljenih člankov. Te zbirke so namreč edini arhiv, edini dokazi o okolju, ki ga človek tako hitro spreminja. V obdobju biodiverzitetne krize so nenadomestljive pri dokumentiranju raznovrstnosti življenja, predvsem pa zaradi njihovega propadanja. Poročali so, da je v naravoslovnih muzejih Italije propadla najmanj tretjina bioloških primerkov, a italijanski primer je menda le eden izmed mnogih. Gre za to, da zbirke niso hranjene v ustreznih prostorih, in podobno je tudi pri nas. Prav naravoslovna zbirka je bila temelj prvega muzeja. Kranjski deželni stanovi so namreč oktobra leta 1821 s sklepom ustanovili Deželni muzej. Iz njega sta kasneje nastala dva muzeja: Prirodoslovni muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije. Tako letos oba praznujeta 200. obletnico, a še vedno sobivata v isti stari stavbi – v Rudolfinumu na Prešernovi, v stavbi, ki jo je dal leta 1883 zgraditi cesar Franc Jožef po načrtih arhitekta Viljema Trea. Več

  • Bor Pungerčič

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    »Zelo intenzivno si prizadevamo za ozelenitev fasad«

    Za nekoga, ki se ukvarja s področjem, od koder prihajajo vsak dan bolj črne napovedi – podnebnimi spremembami –, je dunajski politik Jürgen Czernohorsky neverjetno vedra oseba. Štiriinštiridesetletni politolog in sociolog je v politiko vstopil že v študentskih letih, ukvarjal pa se je predvsem z izobraževanjem – pred štirimi leti je prevzel tudi mestno ministrstvo za izobraževanje. Po koncu mandata se je preselil na drugo področje: prevzel je dunajsko mestno ministrstvo za podnebne spremembe in okolje. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Kam so šle poslovne stavbe?

    Razmah gradbene dejavnosti v Sloveniji je nekoliko presenetljivo sovpadel z zdravstveno krizo, ob njem pa nastaja precejšnje strukturno nesorazmerje glede vrste novogradenj. Poleg infrastrukturnih projektov je namreč daleč največ stanovanjske gradnje. Ta je sicer tudi v običajnih razmerah skoraj vedno na prvem mestu, a zdaj vodi z naskokom, skoraj povsem zamrla pa je gradnja poslovnih stavb, natančneje, pisarn. Glavni razlog je gotovo to, da je večletna stagnacija gradbenega sektorja povzročila veliko pomanjkanje stanovanj, ta so zato zdaj dražja kot kadarkoli, cene pa dodatno podpirajo še nizke obrestne mere za posojila. Tako se gradnja stanovanj investitorjem veliko bolj splača kot gradnja pisarn. Več

  • Monika Weiss

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Lani 3961 novih sončnih elektrarn

    Konec leta 2020 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 11.990 sončnih elektrarn ali 3961 več kot leto prej. Številke se zdijo visoke, a dr. Kristijan Brecl iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko opozarja, da je Slovenija tako pri skupni moči vseh sončnih elektrarn kakor pri moči per capita v zadnji tretjini med državami EU. »V Sloveniji nismo postavljali velikih fotovoltaičnih polj kot na primer Nemci in Španci,« pravi dr. Kristijan Brecl in dodaja: »V Sloveniji je delež majhnih elektrarn za samooskrbo prevladujoč.« Dr. Brecl je eden ključnih pripravljavcev portala in letnih poročil o stanju fotovoltaičnega trga pri nas. V poročilih so zajeti podatki Javne agencije RS za energijo, Statističnega urada ter družb Borzen in SODO, ki izvajata gospodarski javni službi operaterja trga z elektriko oziroma službo distribucijskega operaterja električne energije. Več

  • Luka Volk

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    »Slovenija nam je zaprla vrata«

    Marija Jeremić je študentka primerjalne književnosti. Bolj kot proza jo zanima poezija in rada pove, da dobre v Sloveniji ne primanjkuje. Slovenski jezik je namreč prvič slišala ravno iz ust pokojnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki se je ob obisku v Srbiji odločil svojo poezijo brati v srbskem in tudi slovenskem jeziku. Pred devetimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer je dokončala srednjo šolo in vpisala študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Danes dokončuje magisterij in se obenem že spogleduje s svojim naslednjim izzivom – z doktoratom iz primerjalne književnosti. A njeno življenje bi se po devetih letih bivanja tu – podobno kot številnim tujim študentom – lahko kmalu drastično spremenilo. Več

  • IK, STA

    17. 6. 2021  |  Družba

    V Sloveniji največ sovražnega govora zoper LGBTI+ osebe

    Pri varuhu človekovih pravic so danes prek spleta predstavili izsledke analize tožilske prakse pregona sovražnega govora v obdobju 2008-2018, ki je zajela 145 zaključnih tožilskih spisov. Med drugim je analiza pokazala, da bi veljalo razmisliti o morebitnih zakonodajnih spremembah z namenom ustreznejše ureditve področja kriminalitete iz sovraštva. Več

  • IK, STA

    17. 6. 2021  |  Družba

    Vsako odprto in strpno mesto potrebuje prostore, kot sta Pekarna in Metelkova

    Avtonomni kulturni centri, kakršen je mariborski kulturni center (KC) Pekarna, so pomemben del mestne skupnosti, ki spodbuja ustvarjalnost in prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Ne gre toliko za same stavbe, ampak vsebino, ki je z razlogom tam, kjer je, zato jih ni mogoče kar tako seliti okoli, so poudarili sodelujoči na javni tribuni. Več

  • Uredništvo

    17. 6. 2021  |  Družba

    Spomin na novinarja Mladine, ki je izgubil življenje med opravljanjem svojega dela

    Pred 29 leti je v Sarajevu umrl novinar Mladine Ivo Štandeker. Zadela ga je granata. Ivo bi preživel, če bi ga dovolj hitro pripeljali do bolnišnice, a zaradi vojnih razmer na terenu to ni bilo mogoče. Več

  • Uredništvo

    17. 6. 2021  |  Družba

    »Pač ne! Tega jim ne bomo dopustili!«

    "Tako imenovanim osamosvojiteljem pa lahko rečem, da smo v času osamosvajanja resnično sanjali o pošteni, pravični, svobodni in demokratični družbi, o blaginji vseh državljanov. Sanjali smo o Evropi, ki je bila naš resnični svetilnik. Nikakor pa si nismo niti v najbolj morastih sanjah predstavljali, da bomo po tridesetih leti priča vladnemu uničevanju kakovostnih medijev (STA, RTV, Radio Študent itd.), dekonstrukciji neodvisnega sodstva in parlamentarne demokracije, šikaniranju in poniževanju vseh drugače mislečih, protestnikov itd. Niti v najbolj morastih sanjah si nismo predstavljali, da bomo postali ena od problematičnih in pobalinskih držav, ki pomaga pri uničevanju evropske ideje, ki sicer ni idealna, a je boljša kot življenje v diktaturi ene stranke in ene miselnosti oziroma ideologije." Več

  • Uredništvo

    17. 6. 2021  |  Družba

    »Naš čas je brez morale, lepega vedenja, spodobnosti med ljudmi«

    "Bistvo je v tem, da je naš čas danes prehudo brez morale, lepega vedenja, spodobnosti med ljudmi. Potem se te skromne, kratke zgodbice trudijo, da bi prodrle z moralo, da bi jo morda kdo vseeno slišal, čeprav ni izrecno navedena. To je osnovna ideja." Več

  • Uredništvo

    17. 6. 2021  |  Družba

    Kakšna bo pokoronska prihodnost Evrope?

    Danes ob 19. uri bodo prvič v živo na odru pred Pritličjem potekala Stre[a]menja. S pogovorom, ki nosi naslov "Pokoronska prihodnost - med nujno zeleno in neizogibno digitalizirano Evropo", se vključujejo v vseevropsko državljansko razpravo- konferenco o prihodnosti Evrope. Ob 20. uri bo sledil koncert hrvaške glasbenice Tene Rak. Več

  • Uredništvo

    16. 6. 2021  |  Družba

    Kaj »coming out« pomeni za LGBTIQ+ osebe

    Publikacija Srčna sporočila (LGBTIQ+ skupnost o coming outu) je nastala iz odgovorov na vprašanje "Kaj bi povedal_a oz. svetoval_a nekomu, ki še ni naredil_a coming outa/razkritja, ampak to načrtuje v prihodnosti?", ki je bilo eno od vprašanj v raziskavi LGBTIQ+ osebe in coming out, ki so jo pri Zavodu TransAkcija izvedli med februarjem in aprilom letos. Več

  • DK, STA

    16. 6. 2021  |  Družba

    V Sloveniji internet uporablja več kot tri četrtine ljudi, mobilni telefon pa imajo domala vsi

    Čeprav bi ob pogledu na mlade in tudi nekoliko starejše lahko sklepali, da smo Slovenci ves čas povezani v svetovni splet, pa uporaba internetnih storitev v Sloveniji ni nič višja od povprečja EU. Delež uporabnikov interneta sicer vztrajno raste, redno ga uporablja več kot tri četrtine prebivalcev, mobilni telefon pa ima praktično vsak. Več

  • Od ministrstva pričakujemo opravičilo, preklic neresnic in pošteno obravnavo

    Ministrstvo za kulturo v šibki in zavajajoči objavi, ki je bila na Twitterju objavljena 11. 6., ob robu ReŠolucije 2021, manifestacije za Radio Študent ob rezultatih razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, na katerem za programsko podporo najstarejši neodvisni študentski radijski postaji v Evropi ne namenja sredstev, znova izkazuje popolnoma zgrešeno razumevanje družbene vloge medijev ter eklatantno nerazumevanje programov posebnega pomena in smisla državne podpore kvalitetnim nekomercialnim medijem. Poleg tega je ob opletanju z nekontekstualiziranimi številkami razvidno nepoznavanje tako delovanja Radia Študent kot lastne vloge na medijskem področju, da ne omenjamo nepoznavanja samega razpisa. Več

  • Oštro..si

    15. 6. 2021  |  Družba

    Je Slovenija po precepljenosti res nad evropskim povprečjem?

    Poslanec SDS Danijel Krivec je v obrambi premierja dejal, da je Slovenija po precepljenosti proti covidu-19 nad evropskim povprečjem. Več

  • Uredništvo

    15. 6. 2021  |  Družba

    Ana Roš: »Subvencije kmetom so stran vržen denar«

    "Subvencije kmetom so stran vržen denar. Kmeta je treba naučiti, kako naj osmisli svoje delo. Živinorejci so težko prodali ekološko pridelano meso, ki ne more imeti enake cene kot ekstenzivna živinoreja (...) Še vedno ne razumemo, da kar pride iz naše zemlje, naši kmetje imajo vrtove na tisoč metrih nadmorske višine, ki so popolnoma biodinamične, zelenjave ne zalivajo. Jaz se z njimi ne morem pregovarjati za kilogram krompirja. Tisti kilogram ni vreden 20 centov za veleblagovnico, ampak vsak evro, za katerega me bodo prosili. Včasih bi bilo dobro, da začnemo jesti manj, bolj kakovostno in sledljivo hrano. To je največje vodilo naše prehranske navade." Več

  • DK, STA

    14. 6. 2021  |  Družba

    Dvig temperatur v Sloveniji

    V tridestih letih, odkar je Slovenija samostojna, se je temperatura zraka v državi zvišala za okoli 1,7 stopinje Celzija. Najtoplejše merilno mesto v Sloveniji je bilo v zadnjih 30 letih Koper - Markovec, najhladnejše pa Kredarica. Več

  • Luka Lukić

    14. 6. 2021  |  Družba

    Stiske delavcev in prekarcev v Sloveniji

    »Dolguje mi 3900 evrov, poleg tega sva bila dogovorjena, da bo plačeval najemnino, zdaj pa sem izvedel, da že štiri mesece ni ničesar plačal. Najemodajalca sem komaj prepričal, da me ni vrgel ven,« pripoveduje gospod v srednjih letih, ki se je zaradi stiske za pomoč obrnil na društvo Delavska svetovalnica. Več

  • Uredništvo

    14. 6. 2021  |  Družba

    »Poskusi omejevanja in zatiranja drugače mislečih«

    "Mučenje v rokah države ostaja trdoživo razširjeno po vsem svetu, diskriminacija, tudi na podlagi več okoliščin, je stalnica, s katero se soočajo različne manjšine. Vedno znova se pojavljajo poskusi omejevanja in zatiranja drugače mislečih. Na prelomu tisočletja smo doživeli sprožitev vojne proti terorizmu, ki je za seboj potegnila veliko kršitev. V zadnjih letih pospešen razvoj sodobnih digitalnih poti postavlja v ospredje vprašanje množičnega nadzora, sovražnega govora, svobode govora. Podnebne spremembe tudi niso le grožnja prihodnosti, ampak že povzročajo oborožene spopade in beg ljudi na varno." Več

  • Uredništvo

    13. 6. 2021  |  Družba

    »Preveč je politikov, ki se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti«

    "Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljiv." Več

  • Uredništvo

    12. 6. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Protest za Radio Študent in neodvisne medije

    Po treh dneh predvajanja gverilskega programa Radio Kričač so se podporniki Radia Študent včeraj odpravili na miroljubno protestniško procesijo ReŠolucija 2021, ki so jo začeli na Metelkovi in končali na Mestnem trgu. Namen akcije je bil opozoriti na rezultate medijskega razpisa, ki je po besedah odgovornega urednika Matjaža Zorca "politična farsa". Več

  • Uredništvo

    12. 6. 2021  |  Družba

    »Tisti, ki bi nas lahko povlekli iz zahtevne politične krize, v politiko nočejo vstopiti«

    "Marsikaj v tej družbi je dobro in slabo hkrati. Da smo veliko bolj diferencirana družba, je mogoče videti po tem, da v današnji družbi sobiva vrsta posameznic, posameznikov, skupin, ki se različno opredeljujejo glede na nacionalno in versko pripadnost, kulturno okolje." Več

  • Uredništvo

    11. 6. 2021  |  Družba

    Razpis za Proglas

    Interesi kapitala nimajo meja in se ob pomoči politike zajedajo tudi v naravne vire. Tisto, kar je bistveno za človekovo življenje – voda, zrak, prst, rudnine, gozd in rastline nasploh, pa tudi živalske vrste –, se vidno krči, s tem pa se uničuje globalni ekosistem in napoveduje skorajšnje okoljsko opustošenje. Več

  • Izak Košir

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba

    Domobranec v parlamentarni stavbi

    »Leon spet doma,« je Aleš Ernecl, glavni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA), ki naj bi bila po njegovem verodostojnejša od STA, v resnici pa gre za alt-right projekt, na Twitterju zapisal k fotografiji, na kateri v dvorani državnega sveta stoji v majici s podobo ikone domobranstva Leona Rupnika. Več

  • Borut Mekina

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Vsi smo turški delavci

    Ko je v bližini Postojne začela rasti tako imenovana turška vas, naselje zabojnikov za 450 turških gradbenih delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili železniški tir med Koprom in Postojno, je pristojne prešinila strašljiva misel: Slovenci so v preteklosti s peticijami, protesti in civilnimi pobudami nasprotovali centru za huje in hudo duševno prizadete otroke ali ureditvi materinskih domov, kakšen halo bo šele nastal, ko bomo zraven vasi Orehek nastanili slovenskega prasovražnika, Turka, torej turške delavce. Tako je verjetno nastala dobro premišljena akcija pomiritve tamkajšnje javnosti. Več