• Uredništvo

    19. 1. 2021  |  Družba

    Rušenje Tovarne Rog: policija in varnostniki obkolili območje

    Ljubljanski policisti so bili danes zjutraj obveščeni, da ima varnostna služba težave z nekaj osebami na območju nekdanje Tovarne Rog, kjer se izvajajo gradbena dela. Po poročanju očividcev in virov v nekaterih medijih, je tam potekala akcija, uporabnike prostorov pa so nasilno evakuirali. Dostop do območja je povsem blokiran. Uporabniki prostorov opozarjajo, da jim varnostna služba ni pokazala nobenih papirjev, ki bi pojasnjevali ta ukrep. Prizorišče je obkoljeno s policisti, na družabnih omrežjih pa se že vrstijo pozivi, naj se tam zberejo ljudje in zaščitijo nenapovedano zasedbo Tovarne Rog.  Več

  • Danes je nov dan

    19. 1. 2021  |  Družba

    O lisičkah in orlih

    Čez vikend se je odvijal smučarski svetovni pokal za ženske, Zlata lisica. Tekmovanje organizirajo že od sredine šestdesetih let, pa tudi poročanje o dogodku in spremljevalni program sta ostala v prejšnjem stoletju. Več

  • DK, STA

    19. 1. 2021  |  Družba

    Nosečnice naj se o cepljenju posvetujejo z zdravnikom

    Kliničnih preizkušanj cepiva proti covidu-19 ne izvajajo pri nosečnicah, a bolezen covid-19 pri njih lahko poteka težje. Cepljenje pri nosečnicah se lahko opravi po skrbnem pretehtanju koristi in tveganj. To je posebej pomembno pri nosečnicah s tveganji za težji potek covida-19 in pri nosečnicah, ki so izraziteje izpostavljene okužbi. Več

  • Danes je nov dan

    18. 1. 2021  |  Družba

    Pankrti, nedonošenčki in konzervativne babice

    Še pomnite tvit nepreklicno odstopljenega ministra o nedonošenčkih in konzervativnih babicah? Če bi naključni bralec ali bralka zasledila le vsebino sporočila, bi si brez težav predstavljala, da je veliki mislec zgolj konzervativni irski stric, ki je razum pustil v "zlati sredini" 20. stoletja. Več

  • Uredništvo

    18. 1. 2021  |  Družba

    »Število rešiteljev, ki jim je 'mar' za otroke, zadnja leta raste«

    "Sem za normalizacijo šolstva, ampak to ne pomeni, da zanikam epidemijo. Zavedam se, da ne moremo iti v šolo in se delati, da je čas pred 16. marcem 2020. Osebno poznam zgodbe ljudi, ki jih je ta bolezen hudo prizadela, ki niso bili kronični bolniki, in ne želim takih zgodb ustvarjati z nepremišljenim vračanjem v šolo. Vse te pobude in 'rešitelji' slovenskega šolskega sistema pa kažejo, kako je sistem potreben prenove. Število rešiteljev, ki jim je 'mar' za otroke, na splošno zadnja leta raste. Vznikajo kot gobe po dežju. Kar je le dokaz, da šolstvo potrebuje korenite spremembe in da moramo začeti drugače razmišljati, spremeniti učne načrte. So pa nekateri prav nadležni. Izražajo globoko skrb, kako bi pomagali, v bistvu pa bi imeli denar iz žaklja, ki se mu reče javno šolstvo. Kdo bo to prepoznal? Ne moremo kar vsakega spuščati na šolsko polje, zato moramo imeti na ministrstvu in v institucijah kakovostne ekipe, ki poznajo šolstvo, ki imajo neko vizijo. Ne le za pouk na daljavo, ampak za nekaj let vnaprej. " Več

  • Uredništvo

    17. 1. 2021  |  Družba

    »Fafangel in kolegi, čas je, da se postavite zase. In za nas.«

    "Molk epidemiologov, ki že leto dni opravljajo garaško delo, je simbol stanja duha v tej državi pod Janševo oblastjo. Kdor dvigne glas, postane tarča SDS in njenih dobro organiziranih tovarn zlobe, kot je 'medije' te stranke pred dnevi označil Tomaž Vesel. Med epidemiologi se ni našel nov Ivan Gale, ker so vsi videli, kaj se je zgodilo z Ivanom Galetom. Nekaj mesecev po tem, ko je prvi spregovoril o spornih poslih z zaščitno opremo, je končal na cesti. Kot je pojasnil Počivalškov prijatelj na čelu zavoda za blagovne rezerve, Gale 'preprosto ni razumel časa, prostora in svoje vloge, ki mu je bila dodeljena'." Več

  • DK, STA

    16. 1. 2021  |  Družba

    20 let Wikipedie

    Največja spletna enciklopedija Wikipedia je včeraj praznovala 20. obletnico. Portal, ki so ga 15. januarja 2001 zagnali v angleščini, je sedaj dostopen že v 309 jezikovnih različicah. Slovenska različica Wikipedie je bila ena prvih, zagnali so jo februarja 2002. Več

  • Uredništvo

    16. 1. 2021  |  Družba

    »S tem, ko me na vsak način skušajo diskreditirati, dokazujejo, da jih je strah«

    "Nekdanji predsednik ima prav. Imam službo, ki me zelo veseli. Doživel sem stvari, za katere si nikoli v življenju nisem mislil, da jih bom. Imam velik neformalni vpliv in lahko veliko pomagam svoji domovini. Vedno bom pripravljen pomagati, posebej če bo v Sloveniji na oblasti kolikor toliko normalna, neskorumpirana politika. Do neke mere me zabava, na drugi strani pa mi je žal, da vam ne morem odgovoriti, da me politika zanima, ker bi s tem zavajal vse pozitivno misleče ljudi v Sloveniji. Hkrati bi rad one duge še malo prestrašil. S tem, ko me na vsak način skušajo diskreditirati, dokazujejo, da jih je strah. " Več

  • STA

    16. 1. 2021  |  Družba

    Delo in šolanje na daljavo povzročila velik porast prometa telekomunikacij

    Leto 202o je za telekomunikacijske operaterje zaradi koronavirusne krize minilo v znamenju močno povečanega prometa, dodatnih obremenitev omrežij in novih izzivov na področju kibernetske varnosti. Uporabnikom so na povečane zahteve med drugim odgovorili z zvišanjem hitrosti interneta in uvedbo novih rešitev na daljavo. Več

  • Danes je nov dan

    16. 1. 2021  |  Družba

    Cepilni razkorak

    Kljub dogovoru EU o pravični distibuciji cepiva proti covidu, se je hitro izkazalo, da si močnejše države lahko zagotovijo večje količine. Nemčija je tako nabavila 30 milijonov doz mimo dogovora, povsem verjetno pa je, da bo tako delovala še katera izmed članic. Kot lahko opazimo, prihaja do sporov že znotraj EU, še slabše scenarije pa si lahko obetajo revnejše države izven Evrope. Več

  • DK, STA

    16. 1. 2021  |  Družba

    Kakšni so morebitni stranski učinki cepiva proti covidu-19?

    Pri cepljenju proti covidu-19 s cepivoma, ki sta bili doslej registrirana v EU, so možni blažji stranski učinki, najpogosteje rdečina in bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol in vročina. Ti učinki so prehodni, izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko so resni neželeni učinki, kot je alergija in anafilaktični odziv, izjemno redki. Več

  • Izak Košir

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba

    Karantena v zgodovino kot beseda leta 2020 

    Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2020, je karantena. Zmagovalka večine ni presenetila, saj smo jo lani res največkrat slišali, o njej brali, jo uporabljali v pogovorih, ne nazadnje pa doživeli in občutili na lastni koži. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela nekaj več kot 1000 glasov. Na drugem mestu ji je sledilo kolesarjenje, na tretjem pa »14 dni«. Glasovalo je več kot 5000 ljudi. Več

  • Izak Košir

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    Karantena ...

    Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2020, je karantena. Zmagovalka večine ni presenetila, saj smo jo lani res največkrat slišali, o njej brali, jo uporabljali v pogovorih, ne nazadnje pa doživeli in občutili na lastni koži. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela nekaj več kot 1000 glasov. Na drugem mestu ji je sledilo kolesarjenje, na tretjem pa »14 dni«. Glasovalo je več kot 5000 ljudi. Več

  • Luka Volk

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba

    Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov 

    Na javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, ki je potekal prek ministrstva za delo in je razporejal sredstva Evropskega socialnega sklada, je bilo prijavljenih 135 različnih projektov. Od teh jih je 17 prejelo sredstva, med njimi pa je kar 6 prejemnikov s konservativnimi, krščanskimi ozadji. Zagotovo najbolj bode v oči Zavod Iskreni, ki je prek razpisa prejel najvišjo možno višino sredstev, torej 130.000 evrov. Več

  • Jure Trampuš

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    Bi moral Twitter ukiniti profil tudi Janezu Janši?

    Socialna omrežja – Twitter, Facebook, Instagram in druga – so glavni komunikacijski kanali takšnih ali drugačnih govornikov, posebno priljubljeni pa so pri politikih. Zakaj je tako, je jasno – omogočajo neposredni nagovor volivcev, med politikom in ciljno skupino ni nikakršnega filtra, ki bi sporočila preverjal in postavljal v kontekst. Socialna omrežja so megafoni, idealna sredstva za propagando. Vse to je znano že leta: Facebook ni le omrežje, ki bo povezalo svet; Facebook, tak, kakršen je danes, je grožnja demokraciji. Več

  • Borut Mekina

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    Slovenski finančni faraoni

    Podjetje Majbert Pharm danes seveda že vsi poznamo, člani komisije ministrstva za zdravje, ki so to podjetje izbrali za dobavitelja hitrih testov za covid-19, pa so se od sramu zavili v molk. Vse skupaj je bilo iz njihove perspektive videti kot skrita kamera ali neki družbeni eksperiment. Ko je ministrstvo podjetje Majbert Pharm izbralo na razpisu za dobavitelja, so namreč lastniki podjetja naredili vse, česar ne bi smeli: v času karantene so organizirali žurko v Mehiki, se nastavljali pred najetim zasebnim letalom, eden izmed njih, Luka Lah, pa se je že takoj na Instagramu pohvalil, da so sklenili »bolan posel«. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    »Nastavljanje slabih kadrov doživljamo že kot popolnoma samoumevno«

    Kaja Širok, doktorica znanosti, zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka in docentka za področje novejše in sodobne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, zadnjih deset let deluje tudi kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kljub izjemnim uspehom, ki jih je dosegla v dveh mandatih vodenja muzeja, te dni – v duhu političnih menjav kadrov v javnih zavodih – zapušča direktorski stol. V njeni pisarni na Cekinovem gradu v ljubljanskem parku Tivoli, od katere se počasi poslavlja, je odgovorila na vprašanja, ki se odpirajo ob spornem kadrovanju v ustanovi, ki je bila pod njeno taktirko aktivno vpeta v širši mednarodni prostor in v mednarodno muzejsko dogajanje. Več

  • Boris Matić, arhitekt

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Družba  Za naročnike

    Majhne prilagoditve s katastrofalnim učinkom

    Tema, ki trenutno preveva slovenske medije in zavest vseh nas, je vrhunec epidemije novega koronavirusa. A treba se je zavedati, da se za zaveso izrednih razmer dogajajo tudi druge stvari. Poleg načrtnih sabotaž pri financiranju STA, filmskega sklada in tovrstnega finančnega izstradanja vladajoči garnituri nepodrejenih sistemov se pripravljajo majhne, a ključne spremembe zakonodaje in državne ureditve, ki bodo vplivale na dogajanje v Sloveniji še v številnih prihajajočih letih. Spremembe na treh področjih, pri internem sprejemu Načrta za okrevanje in odpornost za porabo 6,6 mrd € nepovratnih sredstev, pri spremembah gradbenega zakona in pri izjemno hitrih spremembah zakona o javnem naročanju, vlada pripravlja teren, da bo evropski denar lahko razdelila netransparentno in dolgoročno škodljivo. Več

  • Danes je nov dan

    14. 1. 2021  |  Družba

    Hiše iz kart

    Po močnem zagrebškem potresu lani marca je pred kratkim še močnejši zatresel eno od najmanj "razvitih" hrvaških regij, že drugače prizadeto z vojno in leti vladnega zanemarjanja. Desetletja dolgo trpljenje zdaj poglabljajo še popolnoma uničeni domovi in javna infrastruktura. Tla v okolici Petrinje se kar ne nehajo tresti, ljudi pa je pretresel tudi politični škandal s povojno obnovo – stanovanjske objekte po vojni so namreč obnovili mimo vseh standardov.  Več

  • DK, STA

    14. 1. 2021  |  Družba

    Greta na poštni znamki

    Na Švedskem bodo od danes na voljo poštne znamke, na katerih je upodobljena 18-letna švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Na znamki je upodobljena v rumenem dežnem plašču, kako stoji na klifu, nad njo pa letijo lastovke. Avtor ilustracije je Henning Trollback, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več

  • Uredništvo

    14. 1. 2021  |  Družba

    Plaktivat tokrat izpostavlja solidarnost

    TAM-TAM Inštitut razpisuje trinajsti mednarodni natečaj za oblikovanje mestnega plakata, ki tokrat izpostavlja temo solidarnosti in tako ostaja zvest svojemu poslanstvu, saj tudi letos spodbuja k razmisleku o družbeni temi, ki potrebuje našo pozornost. V času, ko je družba izjemno individualizirana ter posameznika in njegovo osebno svobodo vse večkrat postavlja pred interese skupnosti, je družbeni konsenz na katerem temelji solidarnost, ogrožen. Več

  • DK, STA

    13. 1. 2021  |  Družba

    Dojenju prijazna slovenska mesta

    Unicef Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim odborom za spodbujanje dojenja in ministrstvom za zdravje začenja pobudo Dojenju prijazno mesto, v okviru katere spodbuja slovenska mesta k vključitvi in s tem zagotavljanju podpore doječim materam in družinam na lokalni ravni. Mesta se na razpis lahko prijavijo do 29. januarja. Več

  • Danes je nov dan

    13. 1. 2021  |  Družba

    Hekanje kot politični akt

    Parler je socialno omrežje, ki se pozicionira kot zadnji branik "svobode govora" oz. zatočišče za vse, ki jih Twitter in Facebook "cenzurirata". Tam se seveda nabira fašistoidna gnojnica, polna rasistov, QAnon zarotnikov in Trumpovih podpornikov. Ne čudi, da je svoje ovčice na Parler povabil tudi Janez JanšaVeč

  • Uredništvo

    13. 1. 2021  |  Družba

    »Če eden zboli, je kaos«

    "Tudi moje delo se je spremenilo. Delovnik je ostal osemurni, med osmo in četrto. Smo pa imeli prej socialni delavci v bolnišnici konstantno stik s svojci, zdaj tega ni. Imamo prepoved, da sprejemamo ljudi, zato več dela opravimo po telefonu. Razmišljam, da bi si omislil brezžične slušalke, saj lažje razmišljam in delam med hojo, če govorim po telefonu. Deloma se strinjam, da je nekatere stvari zdaj lažje urediti, a v našem poslu je zdaj tudi veliko ovir, predvsem ko se ukvarjamo z birokracijo. Velikokrat potrebujemo podpise svojcev, a se zdaj z njimi ne moremo srečati, zato se postopki zavlečejo. Tudi pacientov, ki so v obravnavi, je zdaj manj, ker so navodila ministrstva takšna, da se ljudi ne zadržuje na oddelkih, če ni nujno. Še vedno pa nas je socialnih delavcev v UKC Maribor premalo, trije. Če eden zboli, je kaos." Več

  • Uredništvo

    13. 1. 2021  |  Družba

    »Kaj državljanom sporočajo zdravstveni delavci s svojimi amaterskimi dvomi o cepivu?«

    "Ali niso tisti, ki imajo največ opraviti z najranljivejšimi, to pa so ostareli ter bolni v bolnišnicah in na domu, torej zdravstveni delavci in negovalno osebje, odgovorni za življenje drugih na enak način kot starši za življenje drugih otrok? Predvsem pa, kakšno sporočilo dajejo ti ljudje, ki bi morali biti že po stroki dovolj izobraženi, da bi znali pretehtati tveganje cepljenja, ki seveda vedno obstaja, tudi pri ošpicah, in tveganje necepljenja, ki mori z veliko koso? Kaj državljanom sporočajo ti zdravstveni in domski delavci s svojimi amaterskimi dvomi o cepivu? In kako to, da prav tisti, ki bi morali že zaradi svoje izobrazbe delovati kot glas razuma in humane solidarnosti, od države zahtevajo kampanjo za cepljenje, ko pa so prav oni s svojim zavračanjem cepiva najboljša antikampanja? Ali ni čas, da pretehtamo našo odgovornost, ne le do sebe, ampak tudi do drugih, v situaciji, ko boljših izhodov ni?" Več

  • Danes je nov dan

    12. 1. 2021  |  Družba

    Politika izčrpavanja

    Napad na demokracijo ni vedno v obliki našemljenih belih moških in žensk s šalom z vzorcem klavirskih tipk, ki plenijo ameriški kongres. Veliko lažje in mnogo pogosteje kot "običajni ljudje z ulice" demokracijo napadajo tisti na položajih moči. To delajo z navidez majhnimi dejanji, kot sta kaznovanje protestnikov in odvzem sredstev NVO. Včasih pravno preganjajo tiste, ki so do njih kritični – recimo jim zlatkoti in galeti – in čeprav njihovo delovanje skoraj zagotovo ne vzdrži na sodiščih, so do sodnega razpleta konflikta že uspeli disciplinirati in zastrašiti druge. Potem so tu še finančno in administrativno izčrpavanje medijev, politična kadrovanja, napadi na kulturnike, ne pozabimo še na posle z medicinsko opremo, vodenje države preko Twitterja in neverjetna nesposobnost obvladovanja epidemije covid-19.  Več

  • Uredništvo

    12. 1. 2021  |  Družba

    Dr. Fafangel: »Edina končna rešitev bo cepljenje«

    "Gotovo človeštvo čakajo nove epidemije in pandemije, mogoče tudi bolj smrtne, ampak trenutna nas je s svojo izvorno lastnostjo, kako neenako prizadene populacijo, zagotovo spravila na kolena. To je virus, ki nekoga ubije, večji del populacije pa ima blage simptome. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da moramo stopiti skupaj. Ko sem bil pred šestimi leti v Sierri Leone v Afriki, kjer smo pomagali ustaviti ebolo, je bilo drugače: glede na smrtnost in značilnosti virusa je bila eliminacija edina pot, kar je pri eboli vseeno enostavneje. Pri virusu sars-cov-2 pa je vedno bolj jasno, da bo edina končna rešitev cepljenje." Več

  • DK, STA

    12. 1. 2021  |  Družba

    Tudi SAZU poziva k cepljenju

    Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) podpira cepljenje proti covidu-19. Kot so včeraj sporočili, namreč po sedanjih podatkih koristi cepljenja za posameznika in družbo daleč presegajo potencialne neugodne učinke."Cepljenje zaščiti pred to boleznijo veliko večino cepljenih oseb, ob zadostni precepljenosti pa zmanjša možnost za covid-19 tudi pri nezaščitenih ljudeh," je v sporočilu za javnost izpostavil predsednik SAZU Peter Štih. Več

  • V Mariboru ne govorijo mariborsko

    Zakaj so se režiser in ustvarjalci odločili, da glavni liki nadaljevanke, ki se v celoti dogaja sredi Maribora, nikakor ne uporabljajo prepoznavnega mariborskega narečja ali "štajerščine", kar smo lahko opazili po prvem predvajanem delu Primeri inšpektorja Vrenka? Ne le zaznali, ampak se tudi čudili, če izvzamemo npr. lik, ki ga v prvem delu igra Jure Ivanušič, sicer rojeni Mariborčan? Več

  • DK, STA

    12. 1. 2021  |  Družba

    Imunski odziv na cepivo pričakovano boljši kot po preboleli bolezni

    Pri večini cepiv je imunski odziv po cepljenju manj učinkovit kot po preboleli bolezni, so pa izjeme, kot denimo cepivo proti HPV. Tudi pri cepivu proti covidu-19 stroka predvideva, da bo nudil boljši imunski odziv, torej boljšo odpornost, kot pri preboleli bolezni, saj pri cepljenju imunski odziv ni okvarjen, kot se to zgodi pri bolezni. Več