-
15. 1. 2025 | Družba
Debelost bi bilo treba opredeliti na novo in jo diagnosticirati z natančnejšimi meritvami, pri čemer bi zdravniki morali upoštevati tudi zdravje pacientov, piše v danes objavljenem poročilu, ki ga je sestavila 56-članska komisija zdravstvenih strokovnjakov. Glede na zdravje pacienta bi se debelost nato opredelilo kot klinično ali predklinično.
-
15. 1. 2025 | Družba
V Novem mestu bodo proizvajali Renaultov električni twingo
V novomeškem Revozu, ki je del francoskega proizvajalca vozil Renault, so lani proizvedli nekaj več kot 63.000 vozil, kar je tretjina nekdanje proizvodnje. Trenutno v tovarni izdelujejo peto generacijo modela Clio in se pripravljajo na proizvodnjo novega električnega twinga. Govoric, da bodo sestavljali tudi avtomobile znamke Dacia, ne komentirajo.
-
15. 1. 2025 | Družba
Izvidi pacientov in seznami operacij končali v smeteh
V celjski bolnišnici so izvidi pacientov in seznami operacij končali v smeteh. Zato je Informacijski pooblaščenec proti celjski bolnišnici uvedel postopek inšpekcijskega nadzora zaradi suma neustreznega ravnanja z zdravstveno dokumentacijo pacientov, danes poroča portal Necenzurirano. Bolnišnica je uvedla interno preiskavo, ki še ni končana.
-
14. 1. 2025 | Družba
»Čeprav se ljudje bojijo, da bo umetna inteligenca nadomestila človeško delo, to ni res«
"Umetna inteligenca bo še pospešila razvoj marketinga. Velik izziv bo, kako smiselno analizirati ogromne količine podatkov, ki jih prinaša. To je ključna veščina, ki jo bodo morali razviti tržniki. UI vpliva na marketinške raziskave in tudi na razvoj produktov in vedenje potrošnikov. Pa tudi na kupce; ti danes več ne berejo ocen izdelkov, ampak preprosto vprašajo umetno inteligenco, kaj je bolje. Čeprav se ljudje bojijo, da bo UI nadomestila človeško delo, to ni res. Potrebnih bo še več človeških sposobnosti za analizo podatkov in sprejemanje odločitev."
-
13. 1. 2025 | Družba
Ko običajen postopek postane prvovrstna politična afera
Januarja lani je novinar Peter Petrovčič pisal o tem, da je bila prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem konec decembra odpravljena. Potem pa je o njem posebna komisija odločala ponovno. Poleg tega je v zadevi potekalo več različnih nadzornih postopkov, pri čemer so predvsem kmečka interesna združenja krepila pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.
-
13. 1. 2025 | Družba
Policistka romskih korenin / »Romi lahko policiste vidijo kot pristranske in nepravične«
Med policisti je tudi nekaj pripadnikov romske skupnosti, ki poskušajo graditi most med Romi in večinskim prebivalstvom. Kot je za STA opozorila ena od Rominj, zaposlena v policiji, enega večjih izzivov predstavlja pomanjkanje dialoga in nezaupanje med romsko in večinsko skupnostjo.
-
12. 1. 2025 | Družba
»Veliko naših ljudi dojema demokracijo popolnoma napačno«
"Družba postaja egoistična. Včasih, ko se ljudje še niso naročali za pregled v ordinaciji, je v čakalnici sedelo 20 ljudi. In bilo normalno, da gre tisti, ki je prvi prišel, prvi k zdravniku. Danes prideta dva istočasno in se prerekata, kdo bo vstopil prvi. To ni v redu. Postajamo egoistični. Tudi jaz, a sem že toliko star, da je tega nekoliko manj."
-
12. 1. 2025 | Družba
V Sloveniji blagoslavljamo predore, ceste in celo pločnike
Avgusta lani je novinar Luka Volk pisal o blagoslovu nove obvoznice v Železnikih. Čeprav nova obvoznica še ni imela uporabnega dovoljenja, pa sta jo v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.
-
12. 1. 2025 | Družba
»Obvladovanje vesolja pomeni obvladovanje Zemlje«
"Točno tako, obvladovanje vesolja pomeni obvladovanje Zemlje. Esa naslavlja predvsem civilni del, torej izboljševanje življenjskega standarda. Kot podjetje smo na začetku ogromno truda vložili v razumevanje, kaj pomeni imeti elektroniko v vesolju. Ko govorimo o vesolju, vsak pomisli, da je tam prazno, da ni ničesar, da je vakuum, da je tam hladno, če si na senčni strani, ampak stvar ni tako preprosta. Tam je namreč prisotnih tudi ogromno visokoenergijskih delcev, katerih največji vir je sonce, ki jih vsakodnevno bruha proti Zemlji. Njeno magnetno polje jih zaustavi, medtem ko je v vesolju to sevanje prisotno in zmanjšuje življenjsko dobo elektronike. Izplen naših naporov je bil razvoj dveh ključnih tehnologij, ki sta danes sestavni del vsakega Skylabsovega produkta, ker znata uspešno ublažiti te sevalne učinke."
-
11. 1. 2025 | Družba
-
10. 1. 2025 | Družba
»Električna vozila se trenutno ne prodajajo«
"Obstajajo pozivi, da se slovensko gospodarstvo vključijo v dobavne verige kitajskih dobaviteljev, vendar moramo vedeti, da Kitajska s cenami enormno pritiska tudi na dobavitelje avtomobilske industrije. Sami doživljamo to, da vidimo kitajske ponudbe, ki so za 40 odstotkov ali več nižje od naših. Preusmeritev v neke nove panoge je sicer smotrna, vendar terja svoj čas in tudi denar za nova certificiranja, spremembo proizvodnih procesov, spremembo strojnega parka, spremembo znanja naših zaposlenih, tako da na kratek rok je to težko storiti. Vsekakor bi si želeli nekaj finančne spodbude države za ta prestrukturiranja, saj vemo, da smo zaradi evropske direktive o prepovedi proizvodnje avtomobilov z notranjim zgorevanjem z letom 2035 slovenska podjetja že ogromno investirala v to, da bi bila dobavitelj za električna vozila. Ta pa se trenutno ne prodajajo. Težko je reči, kaj je zdaj pametno narediti."
-
Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.
-
Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?
Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.
-
Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili.
-
»Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si
V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!.
-
»Smo edina država na svetu, ki je poročala o primerih smrti zaradi predoziranja s konopljo«
Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja.
-
Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«.
-
Eles predlaga nov sistem omrežnin
Redkokdaj smo lahko predsednika vlade Roberta Goloba videli tako razjarjenega kot konec minulega leta, ko je v imenu vlade napadel sicer neodvisno agencijo za energijo: agencija naj do 1. februarja ukine »popolnoma neprimeren« način obračunavanja omrežnine in naj nazaj uvede starega, svetniki pa naj odstopijo, je zahteval. »Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakorkoli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice,« je bil oster. Dan za tem, 24. decembra, je Golob za Mladino v intervjuju povedal, da so v vladi preverili nove številke in dejansko stanje, na podlagi katerega sedaj agencijo pozivajo k ukrepanju. Po pozivu sta svet agencije že zapustila dva svetnika, zaradi česar je sedaj ta nesklepčen.
-
Statistični podatki so alarmantni: v letih 2021–2023 je v Sloveniji samooskrba s sadjem znašala od 14 do največ 29 odstotkov, samooskrba z zelenjavo pa je v istih treh letih padla s 43 na 33 odstotkov. Za lani, leto 2024, podatkov še ni, po prvih ocenah kmetijskega ministrstva pa naj bi bili vsaj pri vseh pomembnejših sadnih vrstah v intenzivnih nasadih doseženi »pomembno večji« hektarski pridelki. Bolj smo samooskrbni pri žitih in mesu, več kot 80-odstotno, ter pri jajcih, kjer smo tik pod 100 odstotki. Ob teh statistikah smo podrobneje pogledali, kam so v letu 2024 šle kmetijske subvencije, kaj v kmetijstvu je Slovenija spodbujala z javnim denarjem. In ugotovitve? Med sto največjimi prejemniki so bili (tudi lani) zlasti živinorejci in mesnopredelovalni giganti, številni v lasti tujcev, ki se osredotočajo na zvišanje dobička v širši regiji, bistveno več kot sadjarjev in zelenjavarjev pa je vinarjev.
-
Oče me je natepel in na lepem se je iz tega razmahnila vojna v Jugoslaviji
To je zgodba o tem, kako je v devetdesetih letih jugoslovanska družba, ki je iz nasilja naredila junaštvo in ga tudi normalizirala, zdrsnila v katastrofo.
-
8. 1. 2025 | Družba
Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih
Januarja lani je novinar Peter Petrovčič v članku Nezakonito kaznovanje mladoletnikov pisal o tem, da se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče. Zakon o prekrških določa, da se kazen za prekrške izreče in določi po hitrem postopku brez zaslišanj in sodnih obravnav ter v primeru, da se kaznovana oseba ne pritoži in plača polovično kazen. Takrat je zadeva zaključena.
-
7. 1. 2025 | Družba
"Jeza ima veliko vlogo v politiki. Donald Trump je na zadnjih ameriških volitvah uspešno kanaliziral jezo volivcev ter jim ponudil univerzalnega krivca za težave v migracijah in selitvi industrijske proizvodnje v tujino. Volivcem je obljubil množične deportacije nezakonitih priseljencev in visoke tarife na uvoz izdelkov iz tujine. Nedavno je obrnil ploščo in si začel prizadevati za uvoz visoko izobražene, predvsem tehnične, delovne sile. Številni Trumpovi podporniki so se razbesneli nad tem predlogom, saj so predvidevali, da bo z izgonom priseljencev ostalo več delovnih mest za Američane."
-
7. 1. 2025 | Družba
OnlyFans / V Sloveniji prihodke priglasili zgolj trije zavezanci
Od nekaj sto slovenskih rezidentov, ki služijo ali so služili prek platforme OnlyFans in svoje dejavnosti niso registrirali, so dejavnost in prihodke Finančni upravi RS (Furs) po decembrskem pozivu priglasili trije, so povedali na Fursu. Prekrškovne postopke so že začeli, kršiteljem grozi tudi odvzem ustvarjene premoženjske koristi.
-
7. 1. 2025 | Družba
»Naslednja pandemija je neizbežna«
"Epidemije in pandemije so se skozi zgodovino vedno pojavljale in tako bo tudi v prihodnje. Naslednja pandemija je neizbežna. Je pa res, da so moderna komunikacija in informacije na družbenih omrežjih krepko spremenile pravila igre. In spremenilo se je tudi to, kaj bodo ljudje od nas pričakovali naslednjič. Ne vem, ali se tega dovolj dobro zavedamo."
-
6. 1. 2025 | Družba
»Če si postaviš nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen«
"Mislim, da moraš letvico postaviti dovolj nizko, pa si potem v življenju lahko zelo hitro zadovoljen. Ko sem se odločil, da se bom ukvarjal z glasbo, sem se s tem avtomatično odpovedal novemu avtu vsako leto, ker to pač ne bi šlo. Če si postaviš nizek standard, nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen, kot če si postaviš zelo visoka pričakovanja."
-
6. 1. 2025 | Družba
Izpisala sem se iz Fidesa, saj ne predstavlja večino slovenskih zdravnic in zdravnikov
Marca lani je Tatjana Dolhar, zdravnica internistka v javnem pismu pisala o tem, da Fides že dolgo ne dela več, da mu je mar za bolnike in njihovo pravico do brezplačnega zdravja, za javno zdravstvo.
-
6. 1. 2025 | Družba
»Otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem«
"Mladi športniki bodo imeli odrasle vedno za model. Posnemali bodo tisto, kar vidijo, da delajo njihovi starši ali trenerji, in počeli tisto, kar jim je dopuščeno. Velikokrat starši celo sami dajo otroku v roke telefon, da imajo mir. Po drugi strani pa so marsikateri starši preveč zaščitniški do otrok in premalo zaupajo trenerjem oziroma klubom, zato zahtevajo, da ima otrok na treningih ali pripravah telefon ves čas pri sebi. V družbi smo prišli do paradoksa, da otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem in vsem, česar se lahko naučijo samo z neposrednimi izkušnjami, ki so običajno skladne z njihovim razvojnim obdobjem, premalo pa jih varujemo pred digitalnimi vsebinami, običajno neskladnimi z njihovim razvojnim obdobjem, za katere so izrazito ranljivi zlasti v puberteti."
-
6. 1. 2025 | Družba
»Človek je živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli«
"Biološko gledano je človek živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli oziroma da hodi naokoli. Mislim celo, da bi bil človek najsrečnejši, če bi se lahko selil, kamor bi se hotel. Odkar pa se je sprevrgla interpretacija človeka, ko se je človek naselil za trajni čas, udomačil živali in rastline, je s tem prišla tudi politična skupnost, ki je postavila normativne meje in regulativo priseljevanja - prihodov in odhodov posameznikov in skupin. Zato ne bi rekla, da je vsaka selitev prisila, so pa skozi čas selitve postajale vse bolj vpete v neke sisteme, in posameznik je imel vse manj možnosti, da se avtonomno odloča, kako in kam se bo selil."
-
6. 1. 2025 | Družba
Okoli 276.000 učencev in dijakov se danes po božično-novoletnih praznikih vrača v šolske klopi. Tokrat so šolarji na počitnicah uživali dvanajst dni. Zdaj jih čaka zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, nato pa se bodo sredi februarja nekateri že odpravili na enotedenske zimske počitnice.
-
5. 1. 2025 | Družba
Kdo Rosvite Pesek ne bi imel rad?
Septembra lani je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o pogovoru Rosvite Pesek s predsednikoma opozicijskih strank, Janezom Janšo iz SDS in Matejem Toninom iz Nove Slovenije. Na pogovoru se je zgodil zdrs, ko je ob vprašanju o Janševi vladi Rosvita Pesek rekla "naša vlada".