• Izak Košir

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Regulacija registrskih tablic

    Ko so lastniki vozil v Sloveniji ugotovili, da lahko registrske tablice personalizirajo, so si nekateri dali duška. Čeprav so bili poskusi najpogosteje nedolžni ali hudomušni, je bilo nekaj tudi žaljivih – zato, ker so lahko bili takšni, saj zakonodaja do 19. oktobra letos ni poznala zavrnitev neprimernih napisov na registrskih tablicah. Novi pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki so ga sprejeli na ministrstvu za infrastrukturo, pa zdaj omejuje možnost uporabe neprimernih vsebin. V primeru, če referent za registracije meni, da gre za žaljivo ali neprimerno vsebino, s tem seznani javno agencijo za varnost prometa, ki se o tem primeru posvetuje z »različnimi institucijami«. Z izbranimi mnenji pa se ponovno seznani »registrsko organizacijo«. Več

  • Izak Košir

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Izobčeni skrajneži

    Na spletnem portalu Islam.si je bil prejšnji teden objavljen zapis z naslovom Homoseksualnost – nemoralna spolna usmerjenost. V besedilu je nepodpisani avtor občevanje med dvema osebama istega spola označil za »največjo perverzijo« in dodal, da »homoseksualnost uničuje moralo in dostojanstvo med ljudmi«. V nestrpnem besedilu se je avtor obregnil tudi ob to, da je bila homoseksualnost v prejšnjem stoletju pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) izbrisana s seznama duševnih bolezni in za to okrivil »pritisk množice ljudi« ter se vprašal, zakaj potem s tega seznama ne umaknejo tudi shizofrenije in aidsa. Več

  • Staš Zgonik

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Ujčkanje pijanih voznikov

    Ko v Sloveniji pijani voznik povzroči prometno nesrečo, bodo policisti v poročilo denimo zapisali, da je vozil z neprilagojeno hitrostjo, izgubil oblast nad vozilom in trčil ..., da pa je bila pri njem ugotovljena tudi presežena vsebnost alkohola v krvi. »Namesto tega bi morali zapisati, da je zaradi vožnje pod vplivom alkohola vozil z neprilagojeno hitrostjo,« je prepričan Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, nevladne organizacije, ki se ukvarja s prometno varnostjo. »Tako bi alkoholiziranost dobila povsem drugo težo v javnih razpravah in poročilih o prometnih nesrečah. To pa bi vplivalo tudi na družbeno tolerantnost do vožnje v vinjenem stanju,« še dodaja. Več

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    »To ostane s tabo in s tem moraš živeti«

    Neža se zdi življenja polna 28-letna diplomantka ekonomije s svojo spletno trgovino, ki v prostem času najbolj uživa v plesu. Neža – ime je izmišljeno – tudi sama zase pravi, da je v najboljšem obdobju svojega življenja, vsekakor pa v najboljšem po dveh letih, odkar je sebi in svojim bližnjim priznala temno skrivnost. V zgodnjem otroštvu je bila spolno zlorabljena. Več

  • Gregor Kocijančič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Družba  Za naročnike

    Bolj lažno kot lažne novice

    Če slika pove več kot tisoč besed, videoposnetek pove več kot tisoč slik. Verjetno menite, da ni prepričljivejšega dokaznega gradiva, kot je razločen video, podkrepljen s čistim zvočnim posnetkom? Pomislite še enkrat. Splet so začeli preplavljati t. i. deepfake posnetki, hiperrealistični videoponaredki, ustvarjeni z umetno inteligenco in algoritmi strojnega učenja. Njihova prepričljivost je milo rečeno skrb zbujajoča in poraja številne pomisleke, vse skupaj pa spominja na scenarije znanstvenofantastičnih distopij. Manipuliranje z videoposnetki sicer ni nič novega, a doslej je bila za ustvarjanje prepričljivih videoponaredkov potrebna mala vojska tehničnih strokovnjakov. Hollywood je napredne tehnike sinteze podob zadnja leta predstavljal v znanstvenofantastičnih uspešnicah, kot sta Vojna zvezd in nadaljevanje kultne klasike Iztrebljevalec, v katerih so namesto že umrlih igralcev nastopale njihove sintetične različice. Ob digitalnem obujanju preminulih igralcev se je zaradi odsotnosti njihovega nadzora nad postumno zapuščino dvignila marsikatera obrv, a fotorealistične videorekonstrukcije pokojnih so doslej vseeno veljale za nekaj, kar lahko ponudijo zgolj visokoproračunski hollywoodski projekti. Tehnologija deepfake, ki ustvarjanje prepričljivih videomanipulacij omogoči tako rekoč komurkoli, pa briše mejo med resničnostjo in fikcijo ter pomeni naslednjo stopnjo v razvoju lažnih novic. Več

  • Monitor

    10. 12. 2018  |  Družba

    Javno objavljena sporočila razkrivajo, da je Zuckerberg vedel vse

    V reviji Monitor pišejo, da je zgodba o javno objavljenih sporočilih vodilnih pri Facebooku, zanimiva zaradi dveh stvari. Prvič zaradi tega, kako si britanski parlament ne dovoli vzeti oblasti nad podjetji, četudi so ta mednarodna. In drugič, kako zelo natančno se vodilni v Facebooku zavedajo, da njihove manipulacije z osebnimi podatki uporabnikov niso ravno priljubljene. Več

  • Uredništvo

    9. 12. 2018  |  Družba

    Petarde? Ne, hvala!

    Kljub znanim škodljivim posledicam za živali, ljudi in okoljevarstvenim opozorilom, se v decembrskem času še vedno srečujemo z uporabo petard in ostalih pirotehničnih sredstev. Zato so se pri TAM-TAMu že šesto leto zapored lotili družbeno-odgovorne plakatne akcije »Petarde? Ne, hvala!«, ki so jo tokrat zasnovali z agencijo Luna TBWA. Več

  • Izak Košir

    7. 12. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Kdo si lahko danes privošči stanovanje?

    Pogovor z novinarjem Mladine Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Stanovanje = sanje, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine. #Mladina49 >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/540655182&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    »Končaj vame!«

    Tretjega decembra je bila v Londonu podeljena letošnja »Bad Sex in Fiction Award« (nagrada za najslabši seks v literaturi), ena najzanimivejših nagrad na tuji literarni sceni. Od leta 1993 jo Literary Review podeljuje avtorjem, ki jim je v sicer kakovostno literarno delo uspelo vključiti obupno slab prizor seksa. To so lahko osladne, patetične scene, vredne kakšnega tretjerazrednega ljubezenskega romana, prizori, ki so pretirano neokusni, ki tehnično ne delujejo ali ki so glede na ostalo dogajanje v romanu enostavno odveč. Erotična in pornografska literatura je iz obravnave izpuščena. Več

  • Lara Paukovič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    So Delove iskrice res iskrice?

    Poznate iskrice? To so tisti kratki citati znanih ljudi, ki jih kot »misel dneva« vsak dan objavlja časopis Delo. Včasih so simpatične, včasih nam dajo misliti, občasno – no, v zadnjem obdobju kar pogosto – pa se v izboru najde tudi kakšna neposrečena iskrica, tako kot pred kratkim »Če ima ženska vznemirljiv dekolte, jo je bolje gledati v oči« italijanskega pisatelja Pitigrillija (zakaj je to ob vseh navdihujočih mislih, ki jih imamo na voljo, iskrica dneva?) ali Wildova »Če so ženske premočno naličene in premalo oblečene, je to zmeraj znamenje obupa«. Več