MLADINA Trgovina
  • Športni sodniki ves svoj prosti čas namenijo sojenju, ki je zelo naporno in zelo slabo plačano

    Pogajanja o višini sodniških stroškov so še vedno v teku. Spomnimo, Izvršni odbor KZS je na seji 30. maja 2017 sprejel sklep o višini sodniških stroškov. Sodniške takse so ostale nespremenjene glede na pretekle sezone, Izvršni odbor je opredelil višino taks za prijateljske in trening tekme, določil število brezplačnih sojenj sodnikov v času pripravljalnega obdobja klubov ter določil višino kilometrine na 0,18 evra na kilometer. Zaradi določene višine kilometrine, ki se je znižala za skoraj 44 odstotkov je v začetku tekmovalne sezone 2017/2018, od 1. septembra do 15. oktobra 2017, prišlo do stavke sodnikov, ki niso želeli soditi tekem pod okriljem KZS. Posledica te odločitve je bil zamik tekmovanj v vseh kategorijah. Sprte strani so dorekle, da bodo do 30. aprila sprejele dogovor o višini stroškov za prihodnjo tekmovalno sezono. Zamik konca moratorija je bil nato soglasno podaljšan do petka 15. junija. Več

  • Uredništvo, Monitor

    18. 6. 2018  |  Družba

    Umetna inteligenca ne bo uporabljena v vojne namene

    Googlov šef Sundar Pichai je v zapisu na blogu poudaril, da Googlova umetna inteligenca ne bo uporabljana za tehnologije, ki ljudem povzroča »poškodbe«. Več

  • Izak Košir

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba

    »Z limon na lubenice«

    Potovalna agencija Collegium si je pred kratkim privoščila ponižujočo kampanjo, ki je študentke nagovarjala: »Imaš kolegico, ki bi rada šla z limon na lubenice, ali pa kolega, ki si želi obratno?« Več

  • Igor Jurekovič

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Svastika na televiziji

    Iz medijskih poročil o shodu Proti politiki sovraštva je bilo spet mogoče razbrati željo po uravnoteženosti. Za tisti četrtek, 31. maja, je bil napovedan tudi protiprotest V obrambo slovenstva. Mediji so hiteli obema dogodkoma zagotoviti enako količino prostora, četudi »so opazili zgolj nekaj posameznikov, ki se niso strinjali z vsebino shoda,« kot je poročala RTV Slovenija. Več

  • Jure Trampuš

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Solidarnost proti sovraštvu

    Kljub dvema referendumoma o pravicah gejev in lezbijk od leta 2012 je zadnja leta življenje skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji postalo znosno, normalno. Manj je bilo izpadov, napadov na geje in lezbijke, pripadniki skupnosti so tudi v javnosti začeli kazati svoja razmerja, skupnost je postajala vse bolj vidna. Sovražni govor v zadnjih mesecih pa je, žal, razmere občutno spremenil. Najprej se ni zgodilo nič, nato pa je vse več zlasti gejev začelo poročati o besednih in tudi fizičnih napadih nanje. Tako je 20-letni študent tik pred volitvami doživel napad starejšega moškega na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa; možak mu je napovedal, da prihaja čas obračuna. V ljubljanskem lokalu Parlament Pub so varnostniki najprej žalili, nato pa odstranili tuja državljana, ki sicer kot prostovoljca sodelujeta pri organizaciji ljubljanske Parade ponosa, pač zato, ker so iz njunega vedenja domnevno razbrali, da sta geja. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Zobec ima prav. Nismo vsi enaki kot on.

    Dolge mesece po tem, ko je vrhovni sodnik Jan Zobec zatrdil, da ga je pri vstopu v sodno palačo napadel pravosodni policist, ki varuje vhod, je več medijev objavilo posnetke varnostnih kamer omenjenega »incidenta«. Čeprav posnetki razkrivajo povsem običajen varnostni postopek, Zobec in njegovi podporniki še kar trdijo, da je šlo za zlorabo represivne moči, ki si jo je privoščil policist. Zakaj? Več

  • Staš Zgonik

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Embalažne vojne

    Komunalna podjetja po vsej Sloveniji bijejo plat zvona. Na njihovih dvoriščih nastajajo kupi odpadne embalaže, ki je za to pooblaščena podjetja nočejo v celoti odvažati na predelavo. »Zaradi trenutnega stanja bi morali na vseh ravneh doneti alarmi,« ni do šale Janku Kramžarju, direktorju ljubljanske Snage. »Potrebno je interventno ukrepanje, da se prepreči okoljska katastrofa. Lahko se zgodi požar, lahko se nam zaredijo glodavci. Če se nam kaj od tega zgodi v našem Centru za ravnanje z odpadki, lahko to 50 občinam povzroči hude preglavice pri ravnanju z odpadki.« Več

  • Philip Bethge

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Popolna laž

    »Kozjeljubec.« Kako prosim, kaj je nemška kanclerka Angela Merkel pravkar rekla turškemu predsedniku Erdoğanu? Tonske in videoposnetke je mogoče vse spretneje ponarejati, da so izdelki videti vse verodostojnejši. Črnogledneži se bojijo, da bodo vizualne lažne novice pokopale demokracijo. Več

  • Božo Repe

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Janko Pleterski (1923–2018)

    Odšel je dr. Janko Pleterski. Kot kaže, bom moral napisati nekaj nekrologov za medije, za znanstveno revijo opisati njegovo znanstveno delo, govoriti na žalni seji … Beseda »moral« ni primerna, a druge v tej situaciji žal ne najdem. Saj ne, da bi bilo nepričakovano. Umiral je dolgo in strašno trpel, njegov še popolnoma prisebni svetovljanski duh je bil ujet v kletko pešajočega telesa, na koncu čisto gluho in slepo. Še zadnjič se je tik pred smrtjo družbeno angažiral. Po neuspelem poskusu, da bi si sam vzel življenje, je na pretresljiv način s pomočjo sina in sostanovalca v domu, Rafaela Zupančiča - Rafa, prek katerih je v zadnjem obdobju komuniciral s svetom, sprožil razpravo o pravici do evtanazije. Čeprav je vedel, da sam tega ne bo dočakal. Tako kot je vedel, da mnogi njegovi znanstveni in družbeni razmisleki ne bodo doživeli uresničitve, pa si je kljub temu za njihovo razumevanje prizadeval do konca. V Knjigi pisem, objavljeni pred le tremi meseci (z letnico 2017) pri založbi Sophia, je še zadnjič razmišljal o slovenski državnosti. Knjigo je sam po vzoru Alphonsa Daudeta poimenoval Pisma iz mojega mlina. Šlo je za intelektualni testament, ki ga zmore le malokdo. Dr. Matjaž Kmecl jo je označil za »melanholijo prvega ešalona«, ki mu je Pleterski pripadal. Rodu, ki se je »v najbolj zagatnem trenutku slovenskega obstajanja uprl obglavljanju Slovencev kot naroda, poniževanju in vlogi menjalnega drobiža, ki so mu jo namenili ’veliki’; vse do danes je ostal zvest takemu ponosnemu uporništvu.« Več

  • Darja Kocbek

    14. 6. 2018  |  Družba

    Katera država v Evropi najbolje ščiti pravice LGBTQ+ skupnosti?

    Nevladna organizacija ILGA-Europe vsako leto objavi »mavrični indeks«, s katerim primerja pravice populacije LGBTQ+ v evropskih državah. Države razvršča na podlagi zakonodaje in politike. Visoko uvrsti države, ki prepovedujejo diskriminacijo istospolno usmerjenih in transseksualcev, priznavajo istospolne poroke, kaznujejo »sovražna kazniva dejanja« vključno s sovražnim govorom, ljudem omogočajo, da si lahko izberejo kateri koli spol, podeljujejo pravico do zaščite beguncem iz homofobnih držav. Med 49 državami je tokrat največ točk zbrala Malta. Več