• Uredništvo

    11. 12. 2019  |  Družba

    Nika Kljun: »Slovenci res ne znamo spoštovati truda nekoga drugega«

    "Nisem negativna, ampak Slovenci res ne znamo spoštovati truda nekoga drugega, ga pohvaliti, raje izpostavimo negativne stvari in to je mene zelo zelo bolelo." Več

  • Uredništvo

    11. 12. 2019  |  Družba

    Namesto rakete kupi brikete!

    Namesto petard raje doniraj društvom in zavetiščem za pomoč živalim, opozarja projekt zMačkane, ki je projekt mladih za živali, s katerim želijo pri ljudeh vzbuditi empatijo in skrb za živali. V okviru tega organizirajo tudi delavnice, na katerih ozaveščajo o omenjenih problematikah ter sodelujejo z zavetišči in društvi za zaščito živali. Več

  • Danes je nov dan

    10. 12. 2019  |  Družba

    Francozi spet na ulicah

    Pred dobrim letom so Francijo preplavili protesti rumenih jopičev, ki jih je francoski vladi z bolj ali manj brutalnimi prijemi uspelo zadušiti, ti pa so spotoma izgubili tudi kredibilnost in potencial, da bi prerasli v gibanje za širše družbene spremembe.  Več

  • Dominik Šik Vukovič

    10. 12. 2019  |  Družba

    Zakaj se nogomet ne more znebiti rasistov?

    Kdor le bežno spremlja poročanje o nogometu, je brez dvoma slišal za val rasizma, ki je zajel nogometne stadione širom Evrope. Rasisti so, na krilih svobode govora in vzpona nacionalističnih ter populističnih politikov, dobili veter v jadra in svojo nestrpnost do drugačnih začeli intenzivneje izražati. Seznam rasističnih izbruhov je iz tedna v teden daljši. Bolgarija, Anglija, Škotska, Francija, Italija, Srbija, Ukrajina, Španija, Rusija, Grčija, Slovaška, Hrvaška, Črna gora, tudi Slovenija ni izjema. Seveda pa ne gre le za evropski problem, saj imajo težave z rasizmom na stadionih tudi v Latinski Ameriki, predvsem v Braziliji in v Argentini. Stanje v sosednji Italiji je še posebej alarmantno, saj ne gre le za peščico idiotov na stadionu, kakor rasistične zmerljivke s tribun opravičuje Matteo Salvini, pač pa je celoten sistem osnovan tako, da ščiti rasiste. Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2019  |  Družba

    Dragan Petrovec: »Približno 20 odstotkov je takih, ki jih je treba imeti pod ključem, ker so nevarni«

    "V tistih zaporih, kjer delo temelji samo na zaklepanju in odklepanju ter na varnostnih sistemih, tam je veliko več bolezni osebja, asocialnih pojavov, kot sta alkoholizem in agresivnost. Odprt režim odpira dušo, srce in počutje tako za osebje kot za obsojence. Pokazalo se je, da večini obsojenih lahko zaupaš. Nisem naiven, vem, da je približno 20 odstotkov takih, ki jih je treba imeti pod ključem, ker so nevarni. Problem so tudi odvisniki, lahko imajo dobre namene, a enostavno ne zdržijo, ko pridejo v skušnjavo. Večina preostalih pa lahko biva v odprtem sistemu, za to pa se je treba truditi. To je najbolj odvisno od osebja, če se je pripravljeno odreči klasični moči nad obsojenci, takrat lahko dosežeš odprt režim, sicer pa ne." Več

  • Uredništvo

    10. 12. 2019  |  Družba

    Vse zgodbe Humanitarčka: Namesto pravljic za lahko noč

    Tragične zgodbe upokojenk in upokojencev so se letos dotaknile številnih bralk in bralcev. Usode starejših je deli društvo Humanitarček v okviru dobrodelne kampanje #projektVida. Gre za družbeno odgovoren, na trenutke kritičen projekt, kjer slovenski javnosti predstavljajo resnične zgodbe starostnikov, ki so jih srečali pri svojem skoraj delu. S projektom želijo opozoriti na vedno večje število starostnikov, ki živijo na dnu in so jih uradne državne institucije spregledale. Več

  • Danes je nov dan

    9. 12. 2019  |  Družba

    Okoljsko čistih avtomobilov ni

    Promet prispeva četrtino izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji se je količina emisij v 26 letih kar dvakratno povečala. Logično rešitev problema prevelikih izpustov v prometu bi lahko predstavljala električna vozila, a žal so ta (še vedno) problematična z več vidikov. Več

  • Uredništvo

    9. 12. 2019  |  Družba

    »Stopimo v bran Križankam, ki pripadajo vsem državljanom Slovenije!«

    Učitelji in učenci Srednje šole za oblikovanje in fotografijo prek spletne peticije nagovarjajo potencialne podpisnike, da stopijo v bran Križankam, kulturnemu spomeniku, ki pripada vsem državljanom Slovenije. "Na slovensko javnost se obračamo, ker so državne institucije, ki bi morale skrbeti za šolstvo in hkrati spoštovati kulturno dediščino, odpovedale. Zaradi pridobitniških interesov peščice bo ta spomenik izgubil svojo vsebino, saj se skuša Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana izriniti iz prostorov Križank," so zapisali. Več

  • DK, STA

    8. 12. 2019  |  Družba

    Zaradi politične afere je beseda leta postala Ibiza

    V Avstriji je na spletnem glasovanju za besedo leta 2019 največ podpore dobilo ime otoka, na katerem je bil tajno posnet video, ki je z vseh položajev odnesel bivšega predsednika svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja. Afera Ibiza pa je zaznamovala tudi druge besedne kategorije Družbe za avstrijsko nemščino. Več

  • Uredništvo

    8. 12. 2019  |  Družba

    Denis Baš: »Komunikacija o znanstvenih dejstvih ni tako privlačna kot razne teorije zarote«

    "Mediji imajo zelo pomembno vlogo. Če primerjamo na primer z ekonomijo in pravom, kjer imajo strokovnjaki skoraj o vsaki pomembni temi več različnih mnenj in teorij, je pri cepljenju svetovna medicinska stroka enotna. Pri cepljenju gre za najučinkovitejši način zaščite ljudi pred nalezljivimi boleznimi. V preteklosti so mediji storili napako, ker se je o cepljenju razpravljalo in poročalo skozi soočanja strokovnjakov z laiki, ki pa so govorili dva povsem različna jezika. Komunikacija o znanstvenih dejstvih ni tako privlačna kot razne teorije zarote in zgodbe z lastnimi zaključki, podkrepljene s čustvenimi nastopi." (Pediater Denis Baš o vlogi medijev v intervjuju za časopis Dnevnik) Več