MLADINA Trgovina
  • Staš Zgonik

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Pik pri piku

    V septembrskih poletnih dneh, ko večina lovi še zadnje tople dneve za aktivnosti v naravi, razpoloženje marsikomu pokvarijo komarji. Zdi se, da jih je v teh dneh, sploh v Ljubljani in okolici, nenavadno veliko. Več

  • Marjan Horvat

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Izdajalec ali mučenec

    S spominsko mašo, ki jo je na Žalah daroval ljubljanski nadškof dr. Stanislav Zore ob 140. obletnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha, in nato z blagoslovitvijo njegovega doprsnega kipa je RKC napravila – potem ko je pri Svetem sedežu že sprožila postopek njegove beatifikacije – še en korak v rehabilitaciji tega duhovnika, ki so ga 26. maja 1942 na Streliški zaradi izdaje in kolaboracije z okupatorjem umorili VOS-ovci. Med nekaj sto udeleženci slovesnosti je bil Janez Janša. Več

  • Jure Trampuš

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    O profesionalizmu in aferaštvu

    Ker Ljerka Bizilj že nekaj časa odhaja z mesta direktorice Televizije Slovenije, mora generalni direktor nacionalne medijske hiše Igor Kadunc predlagati naslednico. Po neuspelih poskusih z Mojco Šetinc Pašek, Zoranom Medvedom, Andrejem Stoparjem se je Kadunc odločil, da naj bi direktorica nacionalne televizije postala Katja Šeruga. O Katji Šeruga bo programski svet odločal v ponedeljek, ni pa nujno, da bo Kadunc s svojim predlogom uspešen. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Neizobraževanje romskih otrok

    Ob začetku novega šolskega leta je čas za analizo preteklega. Mladina je v sodelovanju z Amnesty International Slovenije že deveto leto zapored zbrala podatke o izobraževanju romskih otrok. Seveda gre za osnovnošolsko izobraževanje, saj je nadaljevanje šolanja na srednjih šolah ali celo fakultetah, ko govorimo o romskih otrocih, tako redko, da gre za statistično zanemarljiv podatek. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Učenec sit, šola cela

    Slovenija je lahko, kar se tiče šolske prehrane, zgled marsikateri državi v razvitem svetu. Tudi v precej bogatejših državah si morajo otroci hrano kupovati sami ali pa si jo prinesti od doma. V Sloveniji je z zakonom o šolski prehrani vsakemu učencu v okviru javne službe zagotovljena malica, šole pa si prizadevajo svojim varovancem omogočiti tudi zdravo kosilo. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

    Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične. Več

  • Vesna Teržan

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Arhitektura kot orodje za boj proti revščini

    Afriško celino so gospodarsko, politično, okoljsko, pa tudi mentalno v celoti zaznamovali kolonializem in postkolonializem ter seveda današnji kaos, ki ga povzročajo nove oblike izkoriščanja te celine, na grobo imenovane neokolonializem. Ta še vedno temelji na rasnih in rasističnih teorijah ter gospodarskem izkoriščanju naravnih virov, ki jih sedaj iz afriške zemlje izčrpavajo transnacionalne korporacije in še bolj kot kadarkoli prej izkoriščajo domače prebivalstvo in mu kratijo temeljne človekove pravice. Dihotomični pogled na človeštvo pač ostaja rdeča nit civilizacij na tem planetu. Nekdanje afriške kolonije so kljub samoupravi, kvazisuverenosti in razvoju državnega in zasebnega prava še vedno prisiljene upoštevati nekatera načela »bele« kulture, političnega ustroja, pojmovanja zgodovine in vseh drugih ostankov kolonizatorjev, tudi boja za oblast, katerega posledice so grozovite državljanske in medetnične vojne. V zadnjih stoletjih je beli človek Afriki prinesel le trpljenje in nepopravljivo škodo. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Primestna železnica

    Dandanes je iz večdesetletne prakse jasno, da prometnih zagat v mestih ne bomo rešili s povečevanjem zmogljivosti avtomobilske infrastrukture. Še tako obširne ceste in parkirišča se hitro zapolnijo in s seboj pripeljejo dodatno onesnaženje, nove zastoje in z asfaltom opustošeno urbano krajino. V večjih mestih in tistih, proti katerim gravitira širša okoliška regija, pa ne zadošča samo delujoče avtobusno ali tramvajsko omrežje, saj so večji del problema vsakodnevni migranti iz predmestij oziroma okoliških krajev, ki jim je treba zjutraj omogočiti hiter dostop do služb in šol v mestnem središču, popoldne pa prav tako hitro vrnitev domov. Za ta namen imajo v tako rekoč vseh pomembnejših mestih razvitega sveta primestno železnico – hibridni sistem, ki premošča vrzel med lokalnim javnim prometom ter klasično železnico. Več

  • Vesna Teržan

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Most, ki bi moral biti večen

    Genova še vedno žaluje. Obliž na rano je bilo dejanje slavnega italijanskega arhitekta Renza Piana na začetku septembra, ko je predstavil načrte za nov viadukt, s katerim naj bi nadomestili zrušenega. Genova žaluje za žrtvami malomarnosti, zaradi katere se je podrl most Ponte Morandi. Kot se spomnimo, se je 14. avgusta letos prelomil viadukt avtoceste, se delno sesul in pod seboj pokopal 43 ljudi in stanovanjske objekte. Danes v zrak štrlijo škrbine tega mostu, po katerem so prvi avtomobili zapeljali daljnega leta 1967. To so bili časi, ko je bil beton moderen material, vse se je gradilo iz njega in veljal je za večnega. Več

  • Vasja Jager

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana

    Brez dvoma je potreba po javnih najemnih stanovanjih v prestolnici zelo velika. Na razpise se prijavi desetkrat več prosilcev, kot pa je na razpolago takšnih stanovanjskih enot. To je seveda odraz krize na tem področju, ki ima korenine v dolgotrajni odsotnosti bistvenih državnih intervencij po prehodu na sistem zasebne lastnine po osamosvojitvi. Takrat se je očitno upoštevala mantra o nevidni roki trga, ki naj bi uredila vse, kar nas tare, torej tudi stanovanjsko vprašanje, zato sta se nehala sistemsko financiranje javne gradnje in skrb za to področje. Zaradi tega položaj, v katerem smo zdaj, ne more biti presenečenje. Več