Hilmar Schmundt

 |  Mladina 1  |  Družba

Facebook je za stare ate

Mladi obračajo hrbet družabnim omrežjem – tam se zbira preveč staršev in učiteljev. Raje imajo klepetalnice, saj tako za sabo ne puščajo trajnih sledi.

© Tomaž Lavrič

Še pred kratkim so se kulturni pesimisti neskončno razburjali na primer zaradi razkazovanja mladih deklic na Facebooku in Facebookovih zabav, na katerih je na stotine tujcev razdejalo dom staršev lahkomiselnih najstnikov. A vse to utegne kmalu utoniti v pozabo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Hilmar Schmundt

 |  Mladina 1  |  Družba

© Tomaž Lavrič

Še pred kratkim so se kulturni pesimisti neskončno razburjali na primer zaradi razkazovanja mladih deklic na Facebooku in Facebookovih zabav, na katerih je na stotine tujcev razdejalo dom staršev lahkomiselnih najstnikov. A vse to utegne kmalu utoniti v pozabo.

Aplikacije za pošiljanje sporočil, kakršna je Whatsapp za pametne telefone, niso le konkurenca klasičnim in dragim besedilnim sporočilom, mladina zaradi njih zapušča Facebook. Eksodus bi se utegnil še stopnjevati, saj je proizvajalec konec meseca napovedal, da bo med osebna sporočila dodal tudi oglase. Delnice so kmalu zatem dosegle rekordno vrednost.

»Na Facebooku kaj objavim največ enkrat na teden, in to je potem javno in bo na ogled tudi čez leto dni,« zdaj govorijo najstniki. S prijatelji se za srečanja tako ali tako dogovarjajo prek telefonskih aplikacij, ne več prek družabnih omrežij.

Pred zabavami se na klepet pogosto prijavijo vsi povabljeni in na pametnih telefonih divje tipkajo drug drugemu. Pravopis, všečki in izmenjava nimajo kaj iskati tam, enako velja za starše in učitelje. Elektronska pošta je za najstnike skorajda takšna starina kot telegrami iz dedkovih časov in je primerna le za pošiljanje prošenj za počitniško delo.

»Mladi se želijo osvoboditi tesnih družinskih vezi in iščejo prostor za umik,« razlaga Niels Brüggen z Inštituta za medijsko pedagogiko JFF v Münchnu. »Facebook jim to otežuje zaradi nenehnega spreminjanja nastavitev zasebnosti – to prisiljeno odprtost za javnost najstniki doživljajo kot uničevalno metodo.«

Klepeti pa naj bi bili preprosti, hitri in minljivi. Ključna je prav minljivost, kajti spletni spomin je neizmeren, shranjevalna vnema pa tako rekoč neomejena. Aplikacije za klepet uporabnike privabljajo z minljivostjo: fotografije in videi se izbrišejo nekaj sekund po tistem, ko jih prejemnik prikliče.

Pri minljivosti gre po svoje za prazne obljube, kajti seveda je podobe mogoče prekopirati z zaslona ali jih fotografirati. Že dolgo obstajajo tudi aplikacije, ki prestrezajo videoposnetke in jih shranjujejo. Vendar aplikacije za klepet, kakršna je Snapchat, očitno znajo zadeti v črno: Facebookova časovnica je tako polna kot v usnje vezan album družinskih fotografij, storitve za klepet pa vabijo z lahkotnostjo neobveznega spogledovanja.

Facebook se na upadanje zanimanja med mladimi odziva s kupovanjem vedno novih podjetij. Hotel je kupiti Snapchat, a sta lastnika ponudbo zavrnila. Tako kot je nekoč naredil ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg; leta 2006 je zavrnil ponudbo velikana Yahooja, ki mu je ponujal milijardo dolarjev.

Konkurenca pri storitvah pošiljanja sporočil je po vsem svetu velika. Na Kitajskem prevladuje vsestranska storitev Wechat, s katero je mogoče celo kupiti prigrizke na avtomatih in določiti, kje so tisti hip prijatelji. V Južni Koreji je na prvem mestu Kakaochat, na Japonskem pa Line. V svetu je za zdaj prvak Whatsapp z več kot 350 milijoni aktivnih uporabnikov – to je več, kot jih ima Twitter. Drugi tekmeci so Hike, Kik, Tango in Cubie.

Podobno nepregleden je bil pred približno petimi leti spekter družabnih omrežij, saj so se v tej kategoriji gnetli Myspace, Friendster, Orkut, StudiVZ in Facebook. Sledilo je surovo prečiščenje trga. Celo Zuckerbergovo globalno podjetje bi v bližnji prihodnosti lahko šlo po poti (skoraj) vsega digitalnega, tako kot pred njim Second life, AOL in Netscape.

Kljub vsemu je Whatsapp vedno znova deležen tudi kritik. Podjetje se še vedno trudi, da bi med instalacijo lahko posnelo imenike novih naročnikov, kar sicer rada počne konkurenca.

V prid Whatsappu pa lahko povemo, da v nasprotju s kratkimi in elektronskimi sporočili besedilo kodira standardno. Mnenja o tem, kako varno je takšno kodiranje, so različna. Strokovnjaki za varnost, kot sta Bertram Poettering s kolidža Royal Holloway, ki sodi k Londonski univerzi, in nizozemski študent Thijs Alkemade navajajo šibke točke. Menda naj bi bilo v preteklosti prek brezžičnih omrežij mogoče prestrezati spletne pogovore. Podjetje Whatsapp je takšne očitke odpravilo kot »teoretične in pretirane«, kljub temu pa je izboljšalo programsko opremo.

Pri tem je nenavadno že to, da se sploh govori o kodiranju. Mladi so danes s podatki o sebi veliko previdnejši kot še pred letom dni, ugotavljajo strokovnjaki s tega področja. Želja po zaupnosti je pripomogla k novi generaciji aplikacij za klepet: Hoccer in Whistle v Nemčiji in Heml.is na Švedskem.

Švicarska aplikacija Threema klepet kodira na vsej poti med uporabnikoma, celo podjetje samo – menda – ne more kar tako prebirati, o čem se čveka prek njegovega strežnika. Poleti je bila Threema med najbolj priljubljenimi aplikacijami v Nemčiji.

»V prihodnje bodo vse storitve sporočanja temeljile na minljivosti,« je prepričana Nico Sell, soorganizatorka hekerske konference Defcon in soustanoviteljica klepetalnice za mlade Wickr, kjer se sporočila kodirajo in samodejno izbrišejo. »Tako preprosto se je razgaliti v javnosti. Zato je zdaj spet pomembno, da varuješ zasebnost.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.