Do zdravja in okolja prijazno

Slama se v arhitekturi uporablja, odkar je človek začel pridelovati žita, torej že več kot deset tisoč let. Poleg tega, da je vsestransko uporabna v domačih obrteh, se v arhitekturi najdlje uporablja kot kritina in kot vezivo pri gradnji z ilovico ali blatom, v zadnjem času pa najpogosteje v obliki bal. Od gradnje prve stavbe z balami slame v 19. stoletju v zvezni državi Nebraska v ZDA se je razvilo več tehnik takšne gradnje, ki so danes znane po vsem svetu.

Za takšno gradnjo se najpogosteje odločajo tisti, ki želijo graditi do zdravja in okolja prijazno. Tehnike gradnje z balami slame so preproste in se jih ni težko naučiti. Pri tem je treba poudariti, da se bale slame najpogosteje uporabljajo za polnilo, nosilni del stavbe pa je konstrukcija iz lesa. Manj pogosto se graditelji odločijo za tako imenovano samonosno gradnjo, pri kateri bale slame prevzemajo celotno obremenitev. Zaradi majhnih vplivov na okolje ima gradnja z balami slame predvsem velik ekološki potencial, saj je slama naravno gradivo, ker je popolnoma razgradljiva, pa tudi rušenje stavbe tako rekoč ne pušča sledi v okolju.

Razširjenost gradnje

Gradnja z balami slame je dolgo navduševala posameznike, predvsem v Evropi pa je zadnjih pet let opaziti precejšen porast gradnje stavb iz bal slame tudi večjih dimenzij in namenjenih družbeni dejavnosti. Posebej je treba omeniti zagnanost Velike Britanije, Francije in Nemčije, ki z uspešno realiziranimi projekti postavljajo nove mejnike pri gradnji z balami slame. V Franciji so leta 2013 končali gradnjo sedemnadstropne večstanovanjske stavbe »Jules Ferry« s 26 stanovanji na več kot 2700 kvadratnih metrih površine. V Veliki Britaniji je v univerzitetnem kampusu Univerze v Nottinghamu postavljena prefabricirana stavba iz bal slame »Gateway Building«, ki ima tri nadstropja in več kot 3100 kvadratnih metrov površine. Med številnimi primeri je treba omeniti še kompetenčni center severnonemškega centra za trajnostno gradnjo v Nemčiji (1800 kvadratnih metrov) in stavbo »Sanierung Complemedis AG« v Švici (3145 kvadratnih metrov), katere avtor je švicarski arhitekt Werner Schmidt, znan po zanimivih gradnjah z balami slame. Primere takšne gradnje je mogoče zaslediti prav v vseh državah EU, večina držav pa ima tudi tako imenovana združenja tistih, ki se ukvarjajo z gradnjo z balami slame. Po grobih ocenah je v Evropi že od štiri do pet tisoč tako zgrajenih stavb.

Kaj pa Slovenija? Čeprav je slovenski graditelj pri izbiri gradbenih materialov konservativen, se zanimanje za rabo slame pri gradnji kaže tudi pri nas. Prva znana hiša iz bal slame v Sloveniji je bila zgrajena leta 2006 v okolici Ljubljane, danes, skoraj desetletje pozneje, pa jih naštejemo že približno 40. Največ stavb iz bal slame je enodružinskih hiš (velikih do približno 150 kvadratnih metrov), zgrajenih na območju od severovzhoda (Prekmurje) proti osrednjemu delu Slovenije.

Prednosti

Raba slame pri gradnji ima številne prednosti. Predvsem je to dosegljivost. Slama je v ogromnih količinah vsako leto zagotovljen stranski proizvod pridelovanja žit, ki so ključna surovina živilske industrije. Večinoma odstranjevanje slame s pridelovalnih površin povzroča težave, saj je slame glede na dejansko porabo občutno preveč, zaradi velikih zalog pa je shranjevanje težavno. Samo v Veliki Britaniji bi lahko s presežkom slame zgradili več kot 420 tisoč hiš s površino 150 kvadratnih metrov (Jones, 2007), v Nemčiji bi lahko z vsako leto pridobljeno količino slame zgradili več kot 350 tisoč enodružinskih hiš (Minke, 2005), v Sloveniji pa po izračunih več kot 17 tisoč (Brojan, 2014).

Kot glavni razlog za gradnjo s slamo večina graditeljev omenja ekološki vidik takšnega načina gradnje. Majhen vpliv gradnje z balami slame na okolje potrjujejo številne opravljene raziskave. Iz primerjave bilanc energije, porabljene za proizvodnjo različnih gradiv, je razvidno, da je poraba energije pri uporabi slame nizka, z rabo tega materiala pa se približamo hipotezi o tehnologiji gradnje z minimalnim ogljičnim odtisom. Prav tako je bilo računsko pokazano, da so vplivi na okolje pri gradnji s slamo znatno nižji kot na primer pri gradnji z opeko. Tako je na primer vgrajena energija pri steni iz opeke kar desetkrat višja kot pri steni iz bal slame.

Izolacija iz bal slame in ustrezna tlorisna zasnova omogočata izvedbo stavbe, ki zagotavlja veliko bivalno udobje in je energijsko učinkovita, to pomeni, da ni vprašljivo ne ogrevanje ne hlajenje ob predpostavki, da je stavba načrtovana ustrezno in je taka tudi izvedba. Uporabniki stavb iz bal slame najpogosteje poudarjajo toplotno in zvočno udobje. Z različnimi preizkusi je bilo potrjeno, da je toplotna prevodnost bal slame primerljiva z vrednostmi prevodnosti drugih izolacijskih materialov.

Dodana vrednost rabe bal slame pri gradnji so možnosti oblikovanja. Raba bal slame v arhitekturi z oblikovalskega vidika ponuja številne dobre rešitve. Zaradi prilagodljivosti in modularnosti bal je gradnja hitra, izvedba na primer ukrivljene stene pa je zaradi prilagodljivosti gradiva nezahtevna. Bale se lahko uporabljajo tudi v povezavi z drugimi gradivi. Bodisi je to gradnja v povezavi z naravnimi gradivi (ilovica, les) bodisi z gradivi, značilnimi za sodobno arhitekturo (jeklo, beton, steklo). Izbira bal slame za gradivo omogoča gradnjo preprostih, manj zahtevnih stavb in tudi večjih, konstrukcijsko zahtevnejših poslopij. Pestrost tlorisnih zasnov je tako rekoč neomejena, če so bale slame uporabljene kot polnilo stene, pri samonosnih konstrukcijah pa je nekaj omejitev, na primer pri razmerju med površino stene in odprtinami, zaradi česar so tudi možnosti oblikovanja bolj omejene.

Pomisleki

Gradnja z balami slame ni idealna. Se je pa z ustrezno vgradnjo in kasnejšim vzdrževanjem mogoče močno približati sodobnim smernicam gradnje in bivanja, za katere vemo, da so vedno bolj naklonjene rabi obnovljivih gradiv in virov energije.

V pogovoru na temo gradnje s slamo se skoraj ni mogoče izogniti navezavi na zgodbo o treh prašičkih. V resnici hiše iz bal slame, ki je bila zgrajena po določenih pravilih in z upoštevanjem vseh smernic sodobne gradnje, ne more odpihniti prav noben volk. Še več, takšna hiša je konstrukcijsko zelo stabilna in potresno varna. Drugi pogosti pomisleki, vezani na gradnjo z balami slame, zadevajo varnost pred ognjem in glodavci (miši) ter vlago. Prav vsi takšni zadržki so se izkazali za odvečne, saj številni poskusi, najbolj pa primeri dobre prakse kažejo zadostno ustreznost takšne gradnje. Na podlagi opravljenih preizkusov so bili izdani tudi certifikati, ki dokazujejo varno rabo bal slame pri gradnji. Eden novejših certifikatov je Z-23.11-1595, ki ga je junija 2014 izdal nemški center za gradbeništvo DIBt (Deutschen Institut für Bautechnik). Ustrezno načrtovane in izvedene stavbe kljubujejo močnim vetrovom, silovitim potresom ali večjim obremenitvam na primer snega, ustrezno zaščitena slama pa je varna pred vlago in morebitnim požarom.

Nadzorovanje vlage v steni iz bal slame je nujno zaradi občutljivosti slame za vlago. Pred vgradnjo je treba preveriti vsebnost vlage v bali (10 do 20 odstotkov). Da slama ostane suha tudi po vgradnji, je treba upoštevati tele smernice: bale morajo biti ustrezno dvignjene od ravni terena (vsaj 20 centimetrov), v steno vgrajene bale morajo biti v celoti obdane z ustreznim zaščitnim slojem – najprimernejši so ometi na osnovi ilovice in apna, na bolj vetrovnih območjih so priporočljivi daljši napušči, ki onemogočajo neposredno vlaženje sten v času padavin.

Splošno prepričanje je, da so stavbe iz bal slame slabo odporne proti požaru. Ta pomislek je odveč, če je stavba ustrezno načrtovana in izvedena. Primerna zaščita slame pred vžigom je nanos sloja na primer ilovice na obe strani stene. Omet, na primer na osnovi ilovice, je negorljiva površina, ki ščiti slamo in zagotavlja ustrezno odpornost proti požaru. Največja nevarnost požara je v času gradnje, zato sta urejenost gradbišča in dosledno odstranjevanje raztresene slame nujna.

Slama za miši ni zanimiva, saj je gostota gradbenih bal večja (90 do 120 kilogramov na kubični meter) kot pri navadnih balah, zaradi česar ni dovolj prostora za izdelavo gnezda. Za zmanjšanje verjetnosti vdora glodavcev v steno iz slame se poskrbi s pritrditvijo zaščitne kovinske mreže na konstrukcijo do izbrane višine.

Med pogostejšimi pomisleki, povezanimi z gradnjo z balami slame, je tudi konstrukcijska (ne)stabilnost takšnih stavb. Bale slame so najpogosteje uporabljene kot polnilo skeletne konstrukcije, konstrukcijska stabilnost pa je zagotovljena s preizkušenimi konstrukcijskimi sistemi. Pri gradnji z balami slame se najpogosteje uporabi leseni skelet. Pri samonosnih konstrukcijah, kjer bale prenašajo celotno obremenitev, pa je za zagotavljanje ustrezne varnosti nujno upoštevati priporočila, ki zajemajo fizikalne lastnosti bal, dimenzije sten (razmerje med višino, debelino in dolžino) in tako naprej. V takšnih primerih je obložitev z ustreznim ometom nujna, včasih je med slamo in ometom za izboljšanje nosilnosti dodana še kovinska mreža. Ob upoštevanju vseh priporočil so tudi samonosne stavbe iz bal slame popolnoma varne. Znani so primeri samonosnih stavb iz bal slame, ki so bile izpostavljene močnim vetrnim sunkom in potresom in ostale nepoškodovane. Zmožnost prenašanja večjih vertikalnih obremenitev, na primer večjih količin snega, pa dokazujejo primeri samonosnih stavb iz bal slame v Švici, ki so delo arhitekta Wernerja Schmidta.

Ekonomika gradnje

Z ekonomskega vidika gradnja z balami slame ne pomeni znatnega prihranka v primerjavi z drugimi tehnikami gradnje in gradivi. Nakup materiala, bal slame, v primerjavi z na primer opeko je res manjša naložba (le približno deset odstotkov glede na opeko), vendar je pri gradnji treba poskrbeti še za veliko drugih elementov, ki bistveno vplivajo na končno višino investicije. Za zdaj opravljene raziskave kažejo, da znaten prihranek pri gradnji z balami slame pomeni dejavna vključenost investitorja v gradnjo pod pogojem, da je potek gradnje ustrezno zastavljen, detajli ustrezno rešeni in nato tudi izvedeni. Pred gradnjo z balami slame je torej nujna temeljita priprava tehnično ustrezne dokumentacije in kasneje izvedba pod strokovnim nadzorom in ob pomoči izkušenega izvajalca. Investicija v ustrezno pripravljen projekt in izvedbo je najboljša naložba in dolgoročno pomeni prihranek pri zahtevnejših projektih, kar gradnja hiše, tudi iz bal slame, zagotovo je.