Laž o Telekomu

V uredništvu nam je uspelo pridobiti oceno vrednosti slovenskega Telekoma, ki jo je za enega od potencialnih kupcev naredilo eno od vodilnih podjetij na tem področju. Zaradi zaščite virov moramo podatke o tej družbi in o kupcu zamolčati. A gre za verodostojno analizo na podlagi revidiranih podatkov, ki jih je kupcu posredoval Slovenski državni holding (SDH), oziroma podatkov, ki izhajajo iz pregleda slovenskega Telekoma pred prodajo. Ne gre torej za »pogajalsko« analizo SDH, ampak cenitev, ki so jo naredili na strani kupcev, za svoje potrebe, na podlagi poslovnih podatkov Telekoma.

Doslej so nas tako predstavniki vlade kot SDH prepričevali, da naj bi bil Telekom goden za prodajo, ker naj bi se v prihodnjih letih začelo podjetje krčiti. Da torej brez novih investicij oziroma dokapitalizacije prihaja za Telekom obdobje zatona, odpuščanj in padanje cene podjetja. V prodajnem postopku je bil zato za kupca izbran londonski sklad špekulativnega kapitala Cinven, ki za ceno delnice, glede na določene pogoje, ponuja od 110 do 130 evrov. Pri ceni 130 evrov je celoten Telekom vreden 850 milijonov evrov, uprava SDH kot tudi vlada pa ocenjujeta, da je takšna prodaja »primerna in ekonomsko upravičena«.

Na podlagi ocen kupcev je Telekom vreden skoraj dvakrat več od kupnine, ki jo je vlada ocenila kot zadovoljujočo.

A sodeč po analizi, ki smo jo pridobili na Mladini, naj bi srednja vrednost Telekomove delnice znašala 190,9 evra, ocenjena vrednost Telekoma pa 1,671 milijarde evrov. In sicer v primeru, da ne pride do razvoja oziroma drugih sprememb v poslovanju. Ali z drugimi besedami, na podlagi te cenitve je Telekom vreden skoraj dvakrat več, kot javno ocenjujeta vlada oziroma SDH. Trditev, da je Telekom v zatonu, torej ne drži. Že po poslovnem načrtu uprave, ki je del analize, naj bi prihodki Telekoma rasli do leta 2019 po povprečni 3,6-odsotni stopnji, od leta 2019 do leta 2023 pa po oceni ocenjevalcev celo po 4,1-odstotni stopnji.

Ocena, da je Telekom dejansko vreden 1,7 milijarde evrov, je sicer srednja vrednost. Glede na različne scenarije naj bi se vrednost Telekoma gibala od 1,44 do 2,03 milijarde evrov. Cena 110 evrov za delnico, kot jo je uspelo izpogajati Cinvenu, pa na podlagi analize, ki smo jo pridobili, izhaja iz izračuna, kako kupnino Telekoma povrniti v približno štirih letih. Njihov izračun kaže, da bi v tem primeru morali za delnico Telekoma plačati od 94 do 118 evrov. Cinven je torej ceno delnice določil na podlagi pogoja, da si bo vplačano kupnino povrnil v rekordnem času. In je pri tem v pogajanjih tudi uspel.

V strokovni literaturi lahko preberemo, da takšno, 25-odstotno donosnost (IRR requirement oziroma hurdle rate) navadno zahtevajo skladi špekulativnega kapitala – ostali prevzemniki naj bi se zadovoljili z okrog 15-odstotno donosnostjo. A v primeru Telekoma so super donosi povsem mogoči. Analiza poslovanja Telekoma, ki so jo za kupce naredili do leta 2023, pa kaže, da bo podjetju vsako leto, po plačilu davkov in drugih stroškov, ostalo od 100 do 157 milijonov evrov razpoložljivega denarja (Free Cash Flow), ki ga seveda lahko lastniki na različne načine počrpajo iz njega.

Tudi drugi Telekomovi kazalci so odlični. Eden ključnih kazalnikov pri ocenjevanju podjetij je poslovni rezultat pred amortizacijo (EBITDA). Da naj bi EBITDA ne kazal dobro, če ne bo novih investicij, so nas doslej prav tako prepričevali v vladi in SDH. A je resnica prav nasprotna: presežek poslovnih prihodkov nad odhodki pred obračunom amortizacije naj bi po podatkih Telekoma rasel po 8,3-odstotni stopnji na leto in naj bi vsako leto znašal krepko čez 27 odstotkov od skupnega prometa. Operativni rezultat pred amortizacijo naj bi se med letoma 2015 in 2023 gibal od 200 do 273 milijonov evrov na leto, prihodki pa naj bi rasli od 722 milijonov evrov do milijarde na leto leta 2023. To so rezultati zelo uspešnih podjetij.

Razlika med prodajno ceno Telekoma in omenjenimi cenitvami kaže, da utegne biti Slovenija pri prodaji Telekoma oškodovana za vsoto, ki je dvakrat večja kot pri aferi TEŠ 6. Pri aferi TEŠ 6 naj bi po oceni policije Alstom neupravičeno pridobil skoraj 285 milijonov evrov. Pri privatizaciji Telekoma pa kaže, da ga bomo prodali po ceni, ki je od omenjenih cenitev nižja za 850 milijonov evrov ali celo 1,1 milijarde evrov.

Ker omenjena cenitev temelji na revidiranih podatkih iz poslovanja Telekoma, s katerimi razpolaga tudi SDH, to pomeni, da tudi v SDH in v vladi oziroma na finančnem in gospodarskem ministrstvu vedo, kakšna je realna vrednost Telekoma. Vedo, da je Telekom visoko dobičkonosno podjetje in da bo tudi brez zunanjih vplivov, na primer dokapitalizacije, rastel po zavidanja vredni stopnji. Vedo tudi, da je sedanja vrednost podjetja več kot skoraj še enkrat višja od Cinvenove ponujene kupnine. Gre za zavestno odločitev predsednika vlade dr. Mira Cerarja.

Telekomu bo vsako leto ostalo od 100 do 157 milijonov evrov razpoložljivega denarja (Free Cash Flow), ki ga lahko lastniki na različne načine počrpajo iz njega.

Cinven na ta način sicer v zadnjih letih povsem odkrito posluje. Gre za britanski sklad tveganega kapitala, med drugim tudi s sedežem v davčni oazi Guernsey, ki upravlja denar britanskih pokojninskih skladov. Njegova poslovna praksa se v ničemer ne razlikuje od delovanja drugih, podobnih skladov. Poslujejo tako, da podjetja kupijo, jih »prestrukturirajo«, razkosajo ali združujejo in po nekaj letih prodajo. Tako je Cinven nedavno naredil s francoskim kabelskim operaterjem Numericablom in danskim telekomunikacijskim podjetjem Ziggom, ki ju je prodal po desetih oziroma po sedmih letih. V Franciji je recimo s preprodajo Numericabla lani zaslužil kar 4,35-krat več od nakupne cene, na Danskem pa leta 2013 s preprodajo Zigga kar 2,8-krat več.

Ker odgovorni v Sloveniji vse to poznajo, velja na tej točki spomniti na 257. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da se »uradna oseba, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju javnih sredstev ali razpolaganju z njimi zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane«, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.

In kako se je na razkritje teh podatkov o Telekomu v javnosti odzval premier Cerar? »Te ocene se pojavljajo kar tako iz zraka.« »So kar tako potegnjene iz rokava.« »To so neodgovorne špekulacije.« To gre razumeti kot užaljenost. Kako pa gre razumeti naslednjo njegovo izjavo: »Mi vemo, da je Telekom v težki situaciji in da nujno potrebuje strateškega lastnika, če želi postati konkurenčen in preživeti na tem zahtevnem trgu telekomunikacij.« Mimogrede: kot kažejo zgornji uradni podatki, Telekom ni v težki situaciji. A kaj si misliti o prodajalcu, ki svoje blago daje v nič? Kdo deluje škodljivo za Telekom?