Milijoni za cerkve

5,3 milijona za verske uslužbence

Med tistimi, ki so zaradi epidemije prejemali mesečni temeljni dohodek, so tudi verski uslužbenci. Po podatkih finančne uprave je šlo za izplačila skupaj 5,31 milijona evrov, natančnega razreza zneska po uslužbencih posameznih cerkva pa niso zagotovili ne na Finančni upravi ne na ministrstvu za kulturo, ki je pristojno za verske skupnosti. Z ministrstva so sporočili le število verskih uslužbencev po posamičnih verskih skupnostih, ki imajo pravico do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost. Skupno je bilo junija letos teh upravičencev – verskih uslužbencev –785, od tega kar 748 ali več kot 95 odstotkov iz katoliške cerkve (RKC). Drugi so uslužbenci srbske pravoslavne cerkve (12), islamske skupnosti (11), evangeličanske cerkve (7), evangelijske binkoštne cerkve (4), krščanske adventistične cerkve (2) in slovenske muslimanske skupnosti (1).

Iz tega izhaja, da so glavnino 5,31 milijona dobili duhovniki katoliške cerkve. Verski uslužbenci so bili upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka že v prvem valu epidemije leta 2020, ko so izplačila znašala 350 evrov za marec in po 700 evrov za april in maj. V tem obdobju so verski uslužbenci prejeli toliko kot kmetje in samozaposleni, le da je bilo izplačilo slednjim eksplicitno pogojeno s poravnanimi davčnimi obveznostmi. Verski uslužbenci so mesečni temeljni dohodek, ki je oproščen vseh davkov, lahko uveljavljali tudi za oktober, november in december 2020, in to v znesku 700 evrov na mesec, državno pomoč pa jim je vlada nato podaljšala še za prve tri mesece leta 2021 in nato še do konca junija 2021. V zakonu je bila dodelitev utemeljena s tem, da verski uslužbenec »dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu«. Zmanjšanje dejavnosti je bilo torej povezano z nedelovanjem cerkva, čeprav ne drži, da so bile te zaprte do konca junija.

Duhovniki formalno ne prejemajo plač, pač pa so, kot navajajo v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), odvisni od prispevkov vernikov, zlasti mašnih darov ter darov ob krstih, porokah in pogrebih, škofije pa imajo tudi solidarnostne sklade za duhovnike, ki dobijo premalo. V SŠK so januarja letos kot povprečno plačilo, ki ga mesečno dobijo duhovniki in škofje, navedli 700 evrov.

Darovi niso edini vir. Katoliška cerkev je leta 2019 po lastnih navedbah prejela 223 tisoč evrov iz naslova nakazil 0,5 odstotka dohodnine. Prav tako povsem »pozablja« na podjetja, katerih lastnice so (nad)škofije, kot so Metropolitana in druga. Metropolitane niti ne omenja v zadnjem letnem poročilu katoliške cerkve iz decembra 2020, čeprav je to podjetje v stoodstotni lasti ljubljanske nadškofije in je lani izkazalo 2,3 milijona evrov čistega dobička.