Tanja Fajon / »S priznanjem Palestine lahko pokažemo Izraelu, da je precej izoliran v tem, kar počne«

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon za stopnjevanje pritiska na Izrael in ZDA za končanje konflikta v Gazi

Države na Bližnjem vzhodu so zaskrbljene zaradi vojne v Gazi, pa tudi zaradi zastoja v pogajanjih o premirju, je po zaključku bližnjevzhodne turneje v sredo za STA dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. S politiki, s katerimi se je sestala, so se strinjali, da je treba stopnjevati pritisk na Izrael in ZDA za končanje konflikta v Gazi.

"V regiji zaradi vojne v Gazi vlada velika zaskrbljenost. Vsi se na svoj način trudijo prispevati k miru, vendar pa je vseeno občutek, da se razmere slabšajo," je Fajon dejala po zaključku bližnjevzhodne turneje, v okviru katere je obiskala Egipt, Združene arabske emirate, Katar in Savdsko Arabijo.

Spomnila je, da je mejni prehod Rafa zaprt že več kot teden dni, konvoji pa čakajo na njegovo ponovno odprtje in nujno potrebne humanitarne pomoči ne morejo dostaviti civilistom v Gazi. Prav tako je opozorila, da število smrtnih žrtev v Gazi še naprej narašča, lakota in stradanje pa se uporabljata kot sredstvi vojne, kar pomeni hudo kršitev humanitarnega in mednarodnega prava.

"V regiji so zaskrbljeni tudi zaradi zastoja v pogajanjih med Izraelom in Hamasom v Kairu. Od sogovornikov je bilo razbrati, da v resnici prave pripravljenosti za dogovor ni ne na strani Hamasa, še posebej pa ne na strani Izraela," je poudarila.

Kot je pojasnila, je po informacijah, ki jih je pridobila, do zastoja v pogajanjih med drugim prišlo zaradi nestrinjanja glede števila talcev, ki bi jih bilo palestinsko islamistično gibanje Hamas pripravljeno izpustiti, pa tudi glede pogoja, da bi dogovor hkrati pomenil konec vojne v Gazi.

"V regiji so zaskrbljeni tudi zaradi zastoja v pogajanjih med Izraelom in Hamasom v Kairu. Od sogovornikov je bilo razbrati, da v resnici prave pripravljenosti za dogovor ni ne na strani Hamasa, še posebej pa ne na strani Izraela."

Tanja Fajon,
zunanja ministrica

Politiki, s katerimi se je sestala, so se strinjali, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu zdaj ni pripravljen pogovarjati o ničemer. Prepričani so tudi, da Netanjahu vojno v Gazi vzdržuje zaradi lastnega političnega obstoja.

"V luči tega menijo, da je treba stopnjevati mednarodni pritisk na Netanjahujev režim. Menijo tudi, da lahko v tem trenutku za končanje vojne največ naredi Washington, zato pozivajo k stopnjevanju pritiska na ZDA," je dejala Fajon. Kljub vsemu pa v Katarju upajo, da bi se pogovori o premirju med Izraelom in Hamasom lahko nadaljevali čez nekaj tednov.

"Sogovorniki so prav tako pozdravili držo Slovenije do konflikta v Gazi, zlasti kar se tiče prizadevanja za trajno premirje, krepitev humanitarne pomoči in pa rešitev dveh držav. Tudi naše delo v Varnostnem svetu Združenih narodov ni ostalo neopaženo," je nadaljevala in dodala, da so v regiji pozdravili sprožitev postopka za slovensko priznanje Palestine.

"Odločitev slovenske vlade za sprožitev postopka je bila pravilna," je ocenila. Ob tem je dodala, da imajo Palestinci pravico do obstoja in samoodločbe, s sprožitvijo postopka pa se izvaja tudi pritisk na Izrael in Hamas, da okrepita prizadevanja za dosego premirja, izpustitev talcev in rešitev dveh držav.

"V regiji zaradi vojne v Gazi vlada velika zaskrbljenost. Vsi se na svoj način trudijo prispevati k miru, vendar pa je vseeno občutek, da se razmere slabšajo."

Tanja Fajon

"Slovenija je država, ki zagovarja mednarodno in humanitarno pravo in kot taki moramo strmeti k temu, da delamo vse za mir in varnost. Ravno pot do priznanja Palestine pa je tisto, kar je ostalo kot zadnji pritisk mednarodne skupnosti, da se pokaže Izraelu, da je precej izoliran v tem, kar počne," je poudarila.

Na sprožitev postopka o priznanju Palestine do zdaj po besedah Fajon ni bilo nobenega ostrega odziva Izraela. "Morda za to, ker igramo iskreno in odprto. V Tel Avivu sem namreč nedavno pozvala k pozitivnemu premiku pri konfliktu v Gazi ter da bomo v odsotnosti tega ukrepali," je dodala.

Fajon je ob tem poudarila, da so države v regiji pomembne donatorke humanitarne pomoči za civiliste v Gazi. Hkrati je opozorila, da je pomoč treba okrepiti in da bo povojna obnova Gaze izjemno zapletena.

"Če pogledamo ocene, ki so mi jih predstavili sogovorniki, da bi lahko trajalo 15 let, samo da bi odstranili vse ruševine v Gazi. Škodo medtem že danes ocenjujejo na skoraj 20 milijard evrov," je dejala in opozorila, da si je težko predstavljati, kdaj bo za ljudi možno vzpostaviti normalne življenjske pogoje v Gazi.

"Slovenija je država, ki zagovarja mednarodno in humanitarno pravo in kot taki moramo strmeti k temu, da delamo vse za mir in varnost. Ravno pot do priznanja Palestine pa je tisto, kar je ostalo kot zadnji pritisk mednarodne skupnosti, da se pokaže Izraelu, da je precej izoliran v tem, kar počne."

Tanja Fajon

Naznanila je, da se bodo številni arabski kolegi konec maja z namenom iskanja rešitve za konflikt v Gazi udeležili zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju.

Tudi Slovenija je doslej namenila znatno finančno in humanitarno pomoč za civiliste v Gazi, je spomnila ministrica in napovedala, da bi se pomoč Slovenije lahko nadaljevala.

"S strani Egipta smo bili zaprošeni za dodatno pošiljko humanitarne pomoči. Njihovo prošnjo smo že prenesli v Ljubljano in preverili bomo, kaj lahko glede tega storimo," je povedala.

V Katarju se je medtem ministrica pogovarjala o rehabilitaciji in psihosocialni pomoči otrokom iz Gaze. Slovenija je v preteklosti že izvajala tovrstni program v okviru Fundacije Danila Türka, ki ga je financiral ravno Katar. Slednji bi bil zdaj pripravljen program nadaljevati, je še naznanila ministrica.