Teden / Kaj je s primerom Black Cube?

Za zdaj še nerezidenčna izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Koen-Dar je v intervjuju za Reporter dejala, da je izraelsko vmešavanje v naše volitve zgolj namišljena teorija zarote, ki je zrasla na zelniku slovenskega antisemitizma. Veleposlanica teh besed ni izrekla prvič, ponavlja pa jih lahko, ker je po petih mesecih policijske preiskave res videti, kot da je bilo vse skupaj zgolj fatamorgana. Kje torej je po petih mesecih preiskave primer Black Cube?

Iz policije so odgovorili, da preiskava poteka »intenzivno« in brez »kakršnihkoli političnih vplivov«. Menda je postala obsežna. Na generalni policijski upravi naj bi bili ustanovili delovno skupino, ki jo vodi uprava kriminalistične policije, v njej pa sodelujejo preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kriminalisti uprave kriminalistične policije, kriminalisti iz sektorja kriminalistične policije policijske uprave Novo mesto in kriminalisti iz sektorja kriminalistične policije policijske uprave Ljubljana.

Skupina menda sodeluje s »tujimi varnostnimi organi«, pridobljena naj bi bila tudi »obsežna listinska dokumentacija, ki je predmet nadaljnje preiskave,« so sporočili iz policije, kjer so uradno potrdili, da predkazenske postopke v tem primeru usmerjajo tri tožilstva. To so okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, specializirano državno tožilstvo in Evropsko javno tožilstvo (EPPO). Ena od novih neznank je vključitev EPPO. To tožilstvo je pristojno izključno za kazniva dejanja v škodo finančnih interesov EU, a zaradi interesa preiskave odgovorov z njega niso poslali.

V kateri fazi točno je preiskava, ne moremo ugotoviti, toda glede na to, da kriminalisti »intenzivno zbirajo obvestila od oškodovancev«, bi to lahko pomenilo, da policija žrtve prikritega snemanja – Švarc Pipanovo, Zidar Klemenčičevo, Hodeja, Paravana, Vukmanovića in Oberstarja – obravnava kot oškodovance kaznivih dejanj in da je težišče (sedanje) preiskave operacija snemanja, ne vsebina posnetkov. Tudi vključitev NPU govori v prid sklepu, da se policisti ukvarjajo s preiskavo hujših kaznivih dejanj, torej vpliva na volitve kot kršitve zasebnosti. A ne glede na to je primer Black Cube formalno še vedno v fazi zbiranja obvestil, brez javno znanih osumljencev in brez preiskovalnih dejanj zoper konkretne osebe: Janez Janša še vedno ni bil zaslišan, na sedežu SDS, kamor so vsaj dvakrat vstopili izraelski paraobveščevalci, kriminalisti še niso opravili hišne preiskave.

Tako je res videti, kot da smo si vse skupaj domišljali. Na te očitke iz policije sicer sporočajo, da bo javnost o izsledkih preiskave obveščena, takoj ko bo to mogoče »brez škode za postopek in v obsegu, ki ga dopuščajo predpisi«. A izkušnje, ki jih imamo iz podobnih primerov, niso spodbudne.