Konzum / Ljubiteljsko zgodovinopisje

Janževina, Janški Vrh

Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Pohani picek

Pohani picek
© Boštjan Napotnik

Krčma Janževina
Janški Vrh 27
Tel.: 051 634 026

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Pohani picek

Pohani picek
© Boštjan Napotnik

Pohani picek

Pohani picek
© Boštjan Napotnik

Krčma Janževina
Janški Vrh 27
Tel.: 051 634 026

V krčmi kuhinjo poženejo za sobotno in nedeljsko kosilo, če je dovolj zanimanja, pa tudi ob petkih proti večeru. Rezervacija je obvezna, ne uletavajte na pamet!

Ambient: več kot 400 let stara hiša je lepo obnovljena, stene pobarvane z oldskul barvnimi vzorci, po njih je precej stare foto robe, v zvočnikih pa dalmatinski jokavci, bog jih nima rad

Napitki: peneči šipon in bele buteljke iz lastne pridelave z Decanterjevimi oznakami in neprepričljiva belokranjska modra frankinja

Vegetacija: gobova juha, štruklji, solate, priloge, po vnaprejšnjem dogovoru pa verjetno znajo še kaj Dostopnost: parkirna mesta so, za gibalno ovirane krčma ni optimizirana

Fino: gobova juha sv. potrebušina

Ne tako fino: pečeni krompir

Cena: Komplet kosilo zaračunajo 25 evrov.

»Res krasne naravne vedute, oplemenitene z antropogenimi bizarkami,« je zapisnikar našega nedeljskega izleta povzel vožnjo po jugovzhodnem zaledju štajerske avtoceste, med katero so nas med zelenimi hribčki fascinirali objekti, kot sta divja Gajserjeva rumeno-rdeča hacienda in kamniti Dejan Zavec v krožišču. Vredno ogleda, vsekakor. Slabe pol ure kasneje se je za vrednega izkazal tudi vzpon po gozdnem ovinkastem klancu s 16-odstotnim naklonom, po katerem smo se pripeljali do zgledno obnovljene haloške domačije, ki zdaj nosi ime Krčma Janževina.

Mlada najemnika, ki med referencami naštejeta tudi tituli vinske kraljice in kralja, sta projekt zastavila kot neke vrste časovni stroj, ki naj bi goste z ambientom in ponudbo vrnil ene sto let nazaj. Pri farbanju sten in slikovni opremi – pa tudi pri nabavi sicer novega, rustikalno oblikovanega češkega porcelana – jima je to precej bolje uspelo kot pri izbiri muzike: glasni dalmatinski jadikovalci pač ne časovno ne geografsko ne sodijo na Janški Vrh.

Ampak mi smo se tja pognali predvsem zaradi hrane in prvi presežek doživeli že v drugem jušniku: tako dišeča, okusna, krepka, nič (sploh pa ne mokasto zagatno) zgoščena gobova juha že dolgo ni pristala v inšpektorskem goltu, zato je v vseh pogledih zasenčila govejko iz sosednjega jušnika. Osrednji del ponudbe strežejo v z grelci podkurjenem bifeju, in ko je šefe zbranim v jedilnici oznanjal, kaj se skriva pod inoks kupolami, smo se ob omembi hrustljave kože na svinjski potrebušini v sebi že muzali, češ v oni sopari se še kosti zmehčajo. Pa smo se zmotili, in to kako: slastno hrustanje pod zobmi je kar trajalo in trajalo, tudi panada pohanega piceka je bila dovolj dolgo zgledno krhka, o zmehčanosti odličnih, počasi kuhanih svinjskih ličkov s pirejem gomoljne zelene na eni ter o brezveznosti pečenih kosov piščanca in njim pripadajočega pečenega krompirja na drugi strani pa tako ali tako nismo dvomili.

Na Janževini namotajo resne slane sirove štruklje, s kreftnim bučjakom izdatno belijo paradižnike in kumare, bi pa mlademu gospodarju položili na srce, naj malo razmisli o tem, ali ni nemara leto 1945 v Haloze prineslo še kaj drugega kot propad in konec domnevne zlate dobe in ali je bilo življenje viničarjev res tako idilično, kot nam ga je opisal v programskem nagovoru, preden so postregli »sladico«. Ta je v narekovajih, ker bi v recept za na pogled fletno dvoslojno gibanico h količini sladkorja veljalo pripisati vsaj eno ničlo ali dodati žlico ali dve kakšne marmelade. No, ampak vedute, vedute so pa res epske!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?