Dare Hriberšek

19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Družba

Dolgi rep ognjene lisice

Tretja različica brskalnika Firefox dokazuje, da vsak, ko zleze na vrh, malce podleže dremežu na lovorikah

Navdušenci nad Firefoxom so lani v Amityju, v zvezni državi Oregon, iz lisičkinega loga napravili t. i. znamenje v žitu.

Navdušenci nad Firefoxom so lani v Amityju, v zvezni državi Oregon, iz lisičkinega loga napravili t. i. znamenje v žitu.

Vlogo, ki so jo v človeški civilizaciji včasih igrali kopje, kladivo in srp, je pred petnajstimi leti začel dobivati tudi spletni brskalnik. Sprva za večino le kot vstop v svet zabave in informacij, danes pa se iz našega računalnika na splet že selijo pomembni opravki, kot so urejanje besedil, fotografij in podatkov. Funkcionalen vmesnik, s katerim si na našem zaslonu prikazujemo vsebino spletnih strani, je podobno kot znamka ročne ure že postal stvar osebne odločitve in opredelitve. V prvih letih sta se za primat bojevala Netscape in Internet Explorer. Ker je bil slednji ves čas priložen najbolj razširjenemu operacijskemu sistemu, Oknom, so se množice uporabnikov postopoma nanj navadile in Netscape je postopoma hiral, dokler ga niso letos dokončno ugasnili. Vmes je prišel Firefox in v trenutku začel prevzemati položaj Microsoftovega modrega E-ja.
K srečnemu rojstvu ognjene lisice in bliskovitemu prodoru je bržkone veliko pripomogla znamka odprte kode, ki je poleg brezplačnosti v novem tisočletju pomenila tudi upor proti etabliranim IT-zaslužkarjem, in kar je še pomembneje: hitrejši razvoj izdelka s pomočjo spletne skupnosti. Drugi pomembni dejavnik uspeha je bila Microsoftova pogruntavščina ActiveX, ki je od svojega nastanka leta 1996 zaslužna za številne varnostne flope dotlej priljubljenega brskalnika.
Pri Mozilli so tako z inovativnostjo izkoristili nišo, kjer so velikani v industriji malce zaspali. Tako kot jo je med spletnimi iskalniki pred desetimi leti izkoristil Google in z novim pogledom na problem povozil dotedanje yahooje in altaviste. Ko se je konec leta 2002 pojavil Firefox, je uporabnika takoj pritegnil z nekaj učinkovitimi novimi funkcijami.
Najbolj so navdušili praktični zavihki, ki so omogočili bolj pregledno deskanje, pa številni varnostni dodatki, kot je blokiranje pop-up oken ter phishing filter in končno neskončne možnosti odprte kode, ki je omogočala izdelavo številnih uporabnih dodatkov, česar zaradi skrivanja programske kode pri plačljivi konkurenci ni bilo. Obenem je Firefox vseskozi oglaševal večjo varnost. Symantec, podjetje, specializirano za spletno varnost, je leta 2006 izdelalo študijo, v kateri je Firefox razglasilo za brskalnik z najmanj varnostnimi vrzelmi, Mozillo pa za podjetje, ki varnostne napake odpravlja daleč najhitreje med vso konkurenco.
Za očeta lisice veljata Dave Hyatt in Blake Ross. Slednji je bil, ko sta na Firefoxu začela delati kot na eksperimentalnem stranskem projektu aplikacije Mozille Suite, star pičlih 17 let. Prva stabilna različica se je pojavila konec leta 2002 pod imenom Phoenix. Ker je tako ime že zasedalo podjetje, ki izdeluje BIOS-e, so pri Mozilli zadevo na hitro preimenovali v Firebird. A je tudi tu šlo za zaletavost, saj je to ime tudi že bilo v uporabi. Končno so se zedinili za ime Firefox, a stalno preimenovanje je povzročilo nekaj zmede pri uporabnikih in nemudoma porodilo tudi dodatek za Firefox, imenovan Firesomething, ki da brskalniku ob odprtju slehernega novega okna, tudi novo, naključno ime.
Danes Firefox uporablja skoraj 20 odstotkov uporabnikov po svetu. Kar je nedvomno uspeh, če upoštevamo, da je Firefox vendarle treba prenesti, namestiti in se kot uporabnik sprijazniti s povsem novim pogledom na splet. V Sloveniji smo v tem pogledu izjemni. Po podakih Xiti Monitorja je bilo predlani uporabnikov FF 35 odstotkov, lani 48 odstotkov, letos je številka padla na 43 odstotkov, a smo še vedno na tretjem mestu v Evropi. To razmerje dokaj dobro odraža statistika Mladinine spletne strani, ki jo je zadnji mesec s Firefoxom obiskalo 42,34 odstotka uporabnikov (z Internet Explorerjem pa 53,87 odstotka). Stanje je nekoliko drugačno na strani revije Monitor, ki jo obiskuje tehnološko nekoliko bolj ozaveščena publika in je razmerje v korist FF 58,45 odstotka : 35,03 odstotka. Kljub temu da je Firefox brezplačen, pa pri Mozilli niso brez dohodka. Tega prinašajo predvsem tantieme, ki jih plačujejo spletni iskalniki, vgrajeni vanjo. Leta 2005 so z njimi zaslužili 53 milijonov dolarjev, leto zatem pa že 67 milijonov.
Da pa vsak, ko zleze na vrh, malce podleže dremežu na lovorikah, dokazuje dokajšnja hroščavost tretje različice. Uporabniki tožijo o napačnem prikazovanju nekaterih spletnih strani, pa o povečani porabi pomnilnika in procesorskih zmogljivosti. Pri Mozilli se doslej tudi še niso resno posvetili hitro rastočemu trgu brskalnikov za mobilne naprave.
Prav piškavo pa je bil izpeljan tudi marketinški trik s postavljanjem Guinnessovega rekorda na dan izida. Firefox 3 naj bi v enem dnevu s spleta naložilo rekordno število uporabnikov. Čeprav je na podlagi števila dosedanjih uporabnikov mogoče vsaj približno izračunati potrebe in ustrezno predimenzionirati strežnike, zlasti ker fundacija že leta uspešno sodeluje z Googlom, so strežniki 17. junija pod navalom navdušencev za nekaj ur pokleknili.
Za konec pa še anekdota: ob izidu druge različice so jim kolegi, ki pri konkurenci razvijajo Internet Explorer in s katerimi sicer dobro sodelujejo, poslali darilo v obliki torte. Šaljivci na spletu so takrat hudomušno pripominjali, da je gotovo zastrupljena. A mozillovci se niso dali in so na Microsoftov oddelek poslali svojo torto, poleg nje pa še recept za njeno pripravo. Kultura in lucidnost odprte kode pač.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.