7. 8. 2008 | Mladina 32
Šenzen - laboratorij Velikega brata
Kako je kitajsko posebno območje postalo najbolj nadzorovano mesto na svetu
V času olimpijskih iger so v Kitajsko uprte oči javnosti. Ta spremlja vse - od tega, da med igrami ne bodo jedli psov, do tega, da se bo kitajski veliki požarni zid, ki Kitajcem blokira nekatere internetne vsebine, moral vsaj začasno sprostiti. Ravno v torek sta se na vseh spletnih portalih mesta Šenzen pojavili animirani podobi internetnih policistov, ki bosta uporabnike interneta opozarjali na to, da tudi na internetu veljajo zakoni. A zdi se, da internetna cenzura in animirano zastraševanje nista zadnja koraka, ki ju je Kitajska naredila v smeri Orwellovega leta 1984.
Šenzen je bila nekoč ribiška vasica na jugu Kitajske, ki je zaradi bližine Hongkonga leta 1979 postala prvo posebno gospodarsko območje, kjer je bil poskusno dovoljen kapitalizem. Mesto, ki ima danes 12,4 milijona prebivalcev, je postalo središče računalniške industrije, kjer cveti posel z nadzornimi kamerami. Zaradi uporabe svojih proizvodov je Šenzen postal svojevrsten družbeni eksperiment.
V zadnjih dveh letih so namreč na ulicah Šenzena namestili več kot 200.000 kamer, kar nekaj jih je »preoblečenih« v ulične svetilke. Kitajske varnostne oblasti predvidevajo, da bo v naslednjih treh letih šenzenske ulice snemalo kar dva milijona kamer, s čimer bo to kitajsko mesto potolklo rekord v gostoti nameščenih kamer, v katerem trenutno prednjači London. Stalinistični kapitalizem je tako zagrabil priložnost, ki jo ponuja strah pred terorizmom, in že aktivno vzpostavlja centralni sistem, ki bo združeval kamere s programsko opremo, ki prepoznava obraze in lahko opozori policijo, ko se na neki lokaciji zadržuje nenavadno veliko število ljudi. Čeprav je Šenzen najbolj bogato mesto na Kitajskem, sta prostitucija in kriminal močno razširjena. Prav zato naj bi oblasti poostrile nadzor nad priseljenci, ki nimajo dovoljenja za bivanje v mestu. Lani so vsi migranti prejeli posebne izkaznice s čipi, na katerih so shranjene ogromne količine podatkov, od izobrazbe do števila otrok, vse v duhu njihove restriktivne reprodukcijske politike. Fotografije, kombinirane s tehnologijo prepoznavanja obrazov, bodo tako oblastem omogočale popoln nadzor nad prebivalci.
Kitajska svojih nadzornih apetitov ne skriva, na turistični strani Šenzena se namreč hvalijo, da so za družbeno stabilnost poskrbeli tako, da so v zadnjih treh letih število policistov povečali za 8000. Že dve leti prometne prekrške večinoma zabeležijo prav s kamerami, ki policijo opozarjajo na primer o vožnji po napačnem pasu. Družbeni eksperiment je tudi že pokazal rezultate, saj naj bi se število kriminalnih dejanj v zadnjih dveh letih zmanjšalo za dva odstotka.
Kot je za Rolling Stone napisala Naomi Klein, so Kitajci nedavno tudi v živo testirali novo tehnologijo, in sicer v Tibetu, ko so v trenutku, ko so kamere opazile aktivistične formacije, blokirali tako mobilne telefone kot internet, kar je preprečilo njihovo mobilizacijo. Že od začetka lanskega leta naj bi aktivisti iz Lhase poročali o prej omenjenih kamerah, preoblečenih v ulične svetilke. Z njihovo pomočjo naj bi tudi posneli fotografije 21 najbolj iskanih Tibetancev, te pa so nato razposlali kitajskim sredstvom obveščanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 8. 2008 | Mladina 32
V času olimpijskih iger so v Kitajsko uprte oči javnosti. Ta spremlja vse - od tega, da med igrami ne bodo jedli psov, do tega, da se bo kitajski veliki požarni zid, ki Kitajcem blokira nekatere internetne vsebine, moral vsaj začasno sprostiti. Ravno v torek sta se na vseh spletnih portalih mesta Šenzen pojavili animirani podobi internetnih policistov, ki bosta uporabnike interneta opozarjali na to, da tudi na internetu veljajo zakoni. A zdi se, da internetna cenzura in animirano zastraševanje nista zadnja koraka, ki ju je Kitajska naredila v smeri Orwellovega leta 1984.
Šenzen je bila nekoč ribiška vasica na jugu Kitajske, ki je zaradi bližine Hongkonga leta 1979 postala prvo posebno gospodarsko območje, kjer je bil poskusno dovoljen kapitalizem. Mesto, ki ima danes 12,4 milijona prebivalcev, je postalo središče računalniške industrije, kjer cveti posel z nadzornimi kamerami. Zaradi uporabe svojih proizvodov je Šenzen postal svojevrsten družbeni eksperiment.
V zadnjih dveh letih so namreč na ulicah Šenzena namestili več kot 200.000 kamer, kar nekaj jih je »preoblečenih« v ulične svetilke. Kitajske varnostne oblasti predvidevajo, da bo v naslednjih treh letih šenzenske ulice snemalo kar dva milijona kamer, s čimer bo to kitajsko mesto potolklo rekord v gostoti nameščenih kamer, v katerem trenutno prednjači London. Stalinistični kapitalizem je tako zagrabil priložnost, ki jo ponuja strah pred terorizmom, in že aktivno vzpostavlja centralni sistem, ki bo združeval kamere s programsko opremo, ki prepoznava obraze in lahko opozori policijo, ko se na neki lokaciji zadržuje nenavadno veliko število ljudi. Čeprav je Šenzen najbolj bogato mesto na Kitajskem, sta prostitucija in kriminal močno razširjena. Prav zato naj bi oblasti poostrile nadzor nad priseljenci, ki nimajo dovoljenja za bivanje v mestu. Lani so vsi migranti prejeli posebne izkaznice s čipi, na katerih so shranjene ogromne količine podatkov, od izobrazbe do števila otrok, vse v duhu njihove restriktivne reprodukcijske politike. Fotografije, kombinirane s tehnologijo prepoznavanja obrazov, bodo tako oblastem omogočale popoln nadzor nad prebivalci.
Kitajska svojih nadzornih apetitov ne skriva, na turistični strani Šenzena se namreč hvalijo, da so za družbeno stabilnost poskrbeli tako, da so v zadnjih treh letih število policistov povečali za 8000. Že dve leti prometne prekrške večinoma zabeležijo prav s kamerami, ki policijo opozarjajo na primer o vožnji po napačnem pasu. Družbeni eksperiment je tudi že pokazal rezultate, saj naj bi se število kriminalnih dejanj v zadnjih dveh letih zmanjšalo za dva odstotka.
Kot je za Rolling Stone napisala Naomi Klein, so Kitajci nedavno tudi v živo testirali novo tehnologijo, in sicer v Tibetu, ko so v trenutku, ko so kamere opazile aktivistične formacije, blokirali tako mobilne telefone kot internet, kar je preprečilo njihovo mobilizacijo. Že od začetka lanskega leta naj bi aktivisti iz Lhase poročali o prej omenjenih kamerah, preoblečenih v ulične svetilke. Z njihovo pomočjo naj bi tudi posneli fotografije 21 najbolj iskanih Tibetancev, te pa so nato razposlali kitajskim sredstvom obveščanja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.