20. 11. 2008 | Mladina 47 | Politika
Afriški prinašalci sreče
Če tvoja glava prinaša srečo, je to kvečjemu slaba novica zanjo
Neumna praznoverja te lahko ubijejo. Dobesedno. Tega se še predobro zavedajo albini iz osrednje Afrike, ki ugotavljajo, da sonce vendarle ni njihov največji sovražnik, temveč sta to človeška neumnost ter pohlep. V afriški državi Burundi so policisti našli razkosano truplo šestletne deklice; morilci so s seboj odnesli njeno glavo in ude. Od septembra je to že šesti takšen primer. Kasim Kazungu, predsednik Združenja burundijskih albinov, je za britanski BBC pojasnil, da albini v njegovi državi niso bili ogroženi, dokler ljudje niso izvedeli za zelo donosno trgovino z deli njihovih teles, ki poteka v sosednji Tanzaniji. Po prepričanju številnih tamkajšnjih ljudi namreč zaužitje albinske krvi in delov njihovih teles prinaša srečo. Ta vrhunski primer kanibalskega praznoverja širijo tanzanijski vrači, ki dele teles albinov uporabljajo za izdelavo 'magičnih' napitkov. Slednji ne zagotavljajo sreče v obliki dolgega ali plodnega življenja, temveč, kot trdijo vrači, bodo tisti, ki zaužijejo te napitke, materialno obogateli. Menda je jasno, kdo ima od tega dejanski dobiček ...
V tem letu je bilo v Tanzaniji ubitih najmanj 30 albinov. Najmlajša žrtev je bil sedemmesečni otrok, ki so ga umorili po naročilu lokalnega vrača. Zgodbe so absolutno grozljive. New York Times je denimo poročal o primeru Vumilie Makoye, sedemnajstletne albinke, ki za začetek nikjer ni mogla dobiti zaposlitve in se je preživljala s prodajo kikirikijev na vaški tržnici, od česar je zaslužila dva dolarja na teden. Neko noč so v njeno kolibo vdrli neznanci z dolgimi noži in ji vpričo njene družine odrezali noge, zaradi česar je umrla. Na zahodu države je tolpa morilcev z mačetami pokončala dve materi, ker niso našli njunih albinskih otrok. Mnoge druge zgodbe so samo še hujše. Kot rečeno uvodoma, gre za vedno večji problem, ker se trgovina z deli teles albinov seli v sosednje države. V Keniji so našli umorjeno žensko, ki so ji po smrti odrezali jezik, oči ter prsi. V Demokratični republiki Kongo, kjer je že tako ali tako nemogoče našteti vse kršitve človekovih pravic, vrači prodajajo kožo albinov. In tako dalje. V Tanzaniji so denimo pred kratkim aretirali nekega moškega, ker je dvema poslovnežema iz DR Kongo nameraval prodati svojo ženo, albinko seveda. Cena? 3000 dolarjev. In kar je najbrž še najbolj gnusno, je to, da morajo grobove umorjenih albinov zacementirati, zato da lopovi (če je to sploh primerna beseda) ne bi ukradli njihovih posthumnih ostankov.
Treba je zapisati, da je vpliv vračev vendarle zelo omejen in da ubijanje albinov ni splošno družbeno sprejeto početje. Tudi tanzanijska oblast ne stoji križem rok. Tiste albine, ki nimajo dovolj denarja, da bi se preselili s podeželja v mesta, poskuša zaščititi policija. Za zapahi je trenutno 173 ljudi, vpletenih v umore, in čakajo na sojenje. Tanzanijski predsednik Jakaya Kikwete je tudi osebno imenoval prvo albinsko predstavnico v parlament, da bi s tega položaja lahko več storila za 'svoje' ljudi. Čaka jo kar nekaj dela. Doslej je albine v glavnem predstavljalo le Društvo tanzanijskih albinov, vendar so njihove zmožnosti za zdaj še vedno precej omejene, saj so neprofitna organizacija z letnim proračunom 15.000 dolarjev.
Na koncu je treba nujno izpostaviti še nekaj. Ti vrači in uživalci njihovih napitkov, da o samih morilcih sploh ne govorimo, so nedvomno divjaki in nič drugega kot to. Ob morebitnih rasističnih pomislekih, ki bi jih ta članek lahko izzval, pa je treba spomniti na nacistično Evropo. V takratnih taboriščih so iz posmrtnih ostankov Judov izdelovali milo, iz njihovih las tkanino, iz kosti pa klej itd. Kdor ne verjame, naj obišče Auschwitz. In če je ta ostudnost le stvar neke preteklosti, trgovina s človeškimi organi ni; obstaja po celem svetu. Navsezadnje je vseeno, ali govorimo o praznoverju ali sistematični industriji. Gre za dve izjemno podobni stvari, saj je v ozadju obeh primerov isti motiv: želja po denarju. Resnično vsečloveška lastnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.