Erik Valenčič

 |  Mladina 27  |  Svet

Afganistanski labirint

Uspeh najnovejše ofenzive koalicijskih sil proti talibanom ni odvisen zgolj od vojaške premoči ZDA in zveze Nato, a za zdaj bo dovolj, če bo ofenziva omogočila izvedbo predsedniških volitev

V Afganistanu se zdaj dogaja, kar se je dolgo napovedovalo: pred dnevi se je začela velika ofenziva ameriške vojske in Nata, ki je trčila naravnost ob veliko ofenzivo talibanskih upornikov. Osrednja naloga mednarodnih sil je ponovno zavzeti strateško izjemno pomembno južno provinco Helmand, ki meji na Pakistan in skoznjo poteka ena izmed ključnih oskrbovalnih poti talibanov. Po tej poti v Afganistan prihajajo nove uporniške sile in orožje, v Pakistan pa se izvaža opij, saj je Helmand po pridelavi tega ena izmed prepoznavnejših afganistanskih provinc. Koalicijske sile imajo zato namen ne le pregnati talibane, temveč tudi vzpostaviti stalni nadzor nad Helmandom. A brez dvoma se bodo težave s tem šele začele. Hkrati si talibani, ki so se zadnja leta močno okrepili, prizadevajo zavzeti nova ozemlja in predvsem ovirati izvedbo predsedniških volitev, napovedanih za 20. avgust. Volitve bi morale biti že aprila, vendar so bile prestavljene za štiri mesece, ker zaradi razmer v državi ni bilo mogoče popisati volilnega telesa. Po navedbah Nata je bila denimo do 11. marca registrirana le okoli polovica volilnih upravičencev. Razmere so danes približno enako porazne; mednarodni inštitut The International council on security and development (ICOS), ki ima v državi številne opazovalce, je v enem izmed zadnjih poročil navedel: »Žal so razmere tako negotove, da lahko močno dvomimo o sposobnosti države, da bi izpeljala resnično demokratične volitve.«
Predstavnica inštituta ICOS Gabrielle Archer je v pogovoru za Mladino povedala, da so bili talibani »leta 2008 stalno prisotni že na 72 odstotkih afganistanskega ozemlja. Gre za občuten porast v primerjavi z letom prej, ko so bili stalno prisotni na 54 odstotkih ozemlja.« Vzporedno s tem narašča število mrtvih tujih vojakov. Letos jih je bilo do 7. julija že 175, lani vse leto 294. Talibani sicer vedo, da vojaško ne morejo premagati koalicijskih sil, lahko pa jih tako, da državo naredijo popolnoma neobvladljivo. To jim ta hip precej uspeva. Tri od štirih glavnih poti v prestolnico Kabul so tako rekoč pod njihovim nadzorom. Z ofenzivo ameriške vojske in Nata naj bi se razmere v državi vsaj deloma uredile za izvedbo predsedniških volitev, njen dolgoročni vojaški uspeh pa bo odvisen predvsem od štirih dejavnikov: sposobnosti tujih sil, da ohranijo zasedeno ozemlje, usposobljenosti afganistanskih varnostnih sil, da jim pri tem pomagajo, učinkovitosti pakistanske vojske, ki se na severozahodu svoje države bori proti talibanom, in navsezadnje od političnih odnosov med Zahodom in oblastjo v Kabulu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.