25. 3. 2010 | Mladina 12 | Politika
Jernej Stritih
V. d. direktorja Službe vlade za podnebne spremembe
© Borut Peterlin
V pismu ministrstvu za gospodarstvo ste se opredelili do gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) z vidika doseganja podnebnih ciljev EU. Kaj ste ugotovili?
> Ugotovili smo, da je na kratki rok, do leta 2020, ko na ravni EU velja pravno zavezujoč cilj za znižanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov, ta investicija glede na podatke iz Šoštanja pozitivna, saj bo bistveno znižala emisije CO2 ob približno enaki proizvodnji elektrike. Hkrati ima še nekatere druge pozitivne učinke za varstvo okolja. Obstoječi bloki TEŠ zaradi zaostrovanja predpisov o kakovosti zraka v nekaj letih ne bodo več mogli dobiti obratovalnih dovoljenj. Investicija je pozitivna tudi v luči zanesljivosti oskrbe z energijo. Premog je domač vir in pri njegovi izrabi nismo od nikogar odvisni.
Kljub temu pa opozarjate na nekatere probleme.
> Težave nastanejo, če oziroma ko naj bi začeli zasledovati cilje, dogovorjene v Koebenhavnu. Do leta 2050 bi morali emisije zmanjšati na približno 2 toni CO2 na prebivalca, kar za Slovenijo pomeni znižanje emisij za približno 80 odstotkov. Prav tako pa se bodo po pričakovanjih povečevale regulatorne zahteve, izpuščanje CO2 v ozračje pa bo vse dražje. Cena emisijskih kuponov v okviru evropske trgovalne sheme bo tako predvidoma naraščala, in tukaj opozarjamo na problem, da je v elaboratu TEŠ cena emisijskih kuponov za celotno življenjsko obdobje predvidena v višini 20 evrov za tono CO2. Glede na to, da projekcij cen emisijskih kuponov v Sloveniji še nimamo, smo poskušali možni razpon cen v prihodnosti izračunati na podlagi angleškega modela. Pokazalo se je, da je po letu 2030 vprašljiva rentabilnost obratovanja TEŠ 6. Če se bo hkrati z emisijskimi kuponi dražila tudi elektrika, potem ne bo težav. V vsakem primeru pa lahko TEŠ 6 služi kot varnostna rezerva za zanesljivost oskrbe z elektriko.
Kakšne ukrepe ste predlagali vladi?
> Predlagali smo, naj vlada to upošteva pri odločanju o TEŠ 6, predvsem pa, da je treba to investicijo vgraditi v prihodnje nacionalne strategije. Ker smo sprejeli TEŠ 6, bomo lahko gradili toliko manj drugih energetskih objektov na fosilna goriva. Vprašljiva je smiselnost morebitnih novih plinskih elektrarn. Zapreti moramo vse preostale bloke elektrarn na premog, tako v Šoštanju kot v Trbovljah, ker gre za zastarele enote z nizko učinkovitostjo. Hkrati pa bi bilo treba izvesti ukrepe za minimiziranje tveganj glede rentabilnosti po letu 2030, da se TEŠ 6 ne bi izkazal za nasedlo investicijo.
Izrecno torej TEŠ 6 ne nasprotujete. Bi bilo drugače, če bi bili še vedno predsednik uprave nevladne organizacije Umanotera, ne pa del državne uprave?
> Možno je, da bi bil proti, vendar trenutno nisem v tej vlogi in je vprašanje zgolj hipotetično. Vloga nevladnih organizacij je drugačna, odgovornost je drugačna, pa tudi informacije, s katerimi razpolagajo, so drugačne. Sicer pa tako med okoljevarstveniki in energetiki obstajajo velike dileme, ali je TEŠ 6 sprejemljiv, predvsem če se je treba odločiti med TEŠ 6 in drugim blokom nuklearke, pa tudi v luči zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.