Marjan Horvat

25. 3. 2010  |  Mladina 12

”Neproblematična propaganda”

Novinarji opozorili na težave pri poročanju iz Bruslja

Mednarodno novinarsko združenje (API) je s posebno resolucijo opozorilo na zagate, s katerimi se pri delu spoprijemajo novinarji, akreditirani v Evropski uniji. Zaradi neurejenih razmer za delo se njihovo število v Bruslju zmanjšuje. V primerjavi z letom 2005, ko je bilo v Bruslju 1300 novinarjev, jih je danes tretjina manj. Toda po mnenju predsednika združenja API Lorenza Consola medijske hiše ne zapirajo dopisništev le zaradi gospodarske krize, ampak tudi zato, »ker pravzaprav ni nobene dodane vrednosti pri poročanju iz Bruslja. Ko se vrnem s tiskovne konference in začnem pisati članek, vem, da me bodo vsaj za nekaj ur prehiteli kolegi v tiskovnih agencijah. Če si prepozen, te ni.«
Novinarji so še posebej kritični, ker komunikacijska strategija EU otežuje neodvisno in kritično poročanje o delu in odločanju institucij EU. Po besedah Lorenza Console se je evropska politika t. i. transparentnega prikazovanja dela institucij in neposrednega nagovarjanja evropske javnosti izrodila v »poplavo informacij, ki zagotavlja le malo prostora za jasno, neodvisno in kritično poročanje o evropskih politikah, procesih odločanja v EU in zakulisju pri odločanju«. Temu, kar prihaja iz institucij EU, novinarji pravijo »neproblematična propaganda«. A po Consolovem mnenju posega informacijska mašinerija EU na nevarna območja: »Financirajo televizijske programe in razmišljajo o najemanju novinarjev, ki bi namesto tiskovnih poročil pisali zgodbe, ki bi jih nato iz evropske administracije pošiljali medijem. Gre za 'cut-and-paste' novinarstvo ... To so sanje totalitarizmov. Vsak diktator, ki je kdaj živel, je sanjal, da bi neposredno komuniciral z javnostjo, da bi se tako izognil neprijetnim vprašanjem novinarjev.«
Zato v združenju API zahtevajo, da je vse avdio in videogradivo, ki ga producirajo in financirajo evropske institucije, ustrezno označeno; da lahko poročajo o vseh dogodkih v EU tudi neodvisni mediji, ne le zaposleni v EU; dostop do dokumentov EU pa mora biti akreditiranim novinarjem omogočen takoj, »če želi bruseljsko novinarstvo še naprej obstajati«. A vsi novinarji niso takšnega mnenja. Namesto »prednostnega dostopa« priporočajo več »druženja z uradniki v EU in več osebnega srečevanja z njimi. Prednostni dostop je pravica, ki si jo je treba prislužiti,« je za EUobserver dejal eden izmed novinarjev, ki pa noče biti imenovan.
Tudi Aidan White, generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev, pritrjuje kolegom iz združenja API in opozarja, da so sedanje razmere, ko so institucije EU ključni vir za informacije o njihovem lastnem delu, nevarne. Zavzema se za »oblikovanje sklada, ki naj ga financira EU, vendar bi bil popolnoma neodvisen od njenih institucij. Le tako novinarjem ne bo treba sklepati kompromisov pri poročanju o delu evropskih institucij, odprl pa bi se tudi prostor za raziskovalno in kritično poročanje o EU.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.