6. 5. 2010 | Mladina 18 | Družba
Otipavanje na podzemni železnici
Japonska policija si prizadeva z rednimi akcijami prijeti čim več moških, ki na vlakih v konicah otipavajo mlajše ženske
Tokijska podzemna železnica in japonske železnice nasploh v očeh podjetij javnega prevoza v evropskih prestolnicah veljajo za nikoli dosegljiv izziv. Vlaki so do sekunde točni, postaje pa čiste skoraj kot laboratoriji naših klinik. Dostop do tirov je na postajah pogosto zavarovan s pregradami, ki se avtomatsko odprejo šele, ko se prihajajoči vlak povsem ustavi, zato ni mogoče, da bi čakajočega potnika na postaji kak norec porinil v smrt, kot se je nedavno zgodilo v eni od evropskih prestolnic. Do potankosti sta koreografirani in kronografirani tudi izstopanje in vstopanje potnikov, ki jim, ko enkrat vstopijo v sistem, določijo točko čakanja na vlak in oznako vstopnih vrat. A japonski vlaki so v začetku desetletja, predvsem v konicah, postali tudi prizorišče vse bolj drznega spolnega nadlegovanja, zato so morale oblasti leta 2001 uvesti vagone, namenjene le ženskam in otrokom, ki naj bi se tako iz službe in šole vsak dan pripeljali do izstopne postaje, ne da bi jih kdo otipaval. V sredini tega meseca je tokijska policija znova izpeljala teden dni trajajočo akcijo, na najbolj prometne proge podzemne železnice, med njimi na progo Saikyo, kjer zaradi največjega pretoka potnikov zabeležijo tudi največje število moških, ki jih v japonščini imenujejo čikan, je poslala sto dvajset civilnih agentov, ki so bili predvsem pozorni na poskuse čim bolj neopaznega otipavanja in drgnjenja, mlajšim ženskam so delili letake in jim svetovali, kako naj se pred vsiljivci zavarujejo. Akcija je sovpadala z začetkom študijskega leta in vstopom mladih diplomantk v poklicno življenje. V neki raziskavi pred leti je namreč kar 64 odstotkov vprašanih prebivalk Tokia odgovorilo, da so bile v svojih dvajsetih in tridesetih letih žrtve nadlegovalcev. Čeprav je nadlegovanje razširjeno po vseh večjih mestih v državi, naj bi se 80 odstotkov vseh primerov zgodilo v prestolnici, lani so kaznovali nekaj več kot 300 storilcev, število prijav pa naj bi na leto, kljub temu da sta za kršitelje zagroženi tako denarna kazen v višini skoraj štiristo evrov kot tudi zapor do sedmih let zapora, preseglo štiri tisoč primerov.
Čeprav segregacija po spolu v javnem prostoru na Japonskem ni nič nenavadnega, je odločnost oblasti, da bi izkoreninile spolno nadlegovanje v javnem prevozu, privedla do pojava novih fenomenov. Vse več je iznajdljivih srednješolk in študentk, ki nedolžne potnike po krivem obdolžijo otipavanja, ti pa jim v zameno za »molk« plačajo tudi več tisoč evrov. Dekleta navadno »operirajo« v paru, ob pomoči sošolk ali svojih fantov, ki se v vagonu mestnega vlaka izdajajo za naključne mimoidoče, moške v srednjih letih zlahka »prepričajo«, da sežejo globoko v žep in jim za nekaj mesecev znatno popravijo gmotni položaj.
Od uvedbe ločenih vagonov v prometnih konicah pa se domačinkam in turistkam, ki v naglici ali zaradi nevednosti vseeno vstopijo v »moški« vagon, kaj lahko zgodi, da postanejo predmet posmeha in žrtve skoraj neprikritega otipavanja, saj naj bi zaradi tega v vagon tudi prišle.
V več japonskih mestih so iznajdljivi posamezniki zaradi obširnega poročanja medijev o spolnem nadlegovanju v sredstvih javnega prevoza v tem že našli svojo tržno nišo. V Jokohami so ob koncu minulega leta denimo odprli že tretji »klub«, v katerem lahko stranke proti plačilu po mili volji otipavajo »dijakinje« in »študentke«, oblečene v šolske uniforme z izrazito kratkimi krili, seveda pa si lahko izberejo tudi »mlajše uslužbenke« ali kak tretji profil ženske. Klubi so svoje prostore opremili tako, da do potankosti spominjajo na vagone vlakov javnega prevoza, vsepovsod so nameščena kovinska držala, potniški sedeži, načrti proge s postajami, vsi napisi in celo opozorila oblasti ženskam, kako naj se zavarujejo pred nepridipravi. Za pristnejše doživetje v nekaterih vrtijo celo zvočne posnetke dogajanja na pravih vlakih. Ko je nekega moškega, ki redno zahaja v enega od omenjenih klubov, zahodni novinar vprašal, ali v tem ne vidi nič spornega, mu je ta zabrusil, da on ženske le otipava in ovohava, kar naj bi jih močno vzburjalo, v Evropi pa hodimo v javne hiše k prostitutkam, ki naj ne bi doživele nikakršnega ugodja.
Podoben način razmišljanja je zaznati tudi na nekaj spletnih straneh, kjer si vse več nadlegovalcev nemoteno izmenjuje izkušnje, dogovarjajo se celo za skupinske »akcije« nadlegovanja žensk v vlakih: za učenke, dijakinje in študentke uporabljajo posebne izraze, zraven pa ne pozabijo dodati oznake OK za tiste žrtve, ki se v strahu pred posmehom drugih potnikov nadlegovalcem niso upale postaviti po robu. Med njimi se je uveljavilo celo prepričanje, da lahko kljub prepovedanemu otipavanju odnesejo celo kožo, saj naj bi bilo otipavanje prekršek le, če je ženska zgrožena, ne pa tudi, če jo otipavanje vzburja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.