ŠOU bo pravna oseba javnega prava!

Pravite, da želite reformo ŠOU v Ljubljani, ki bi temeljila na vrednotah in organizaciji vrnila ugled. Velike besede - kako boste to dosegli?

> Z več dejanji. Ključno, kar želimo doseči, je prvič v zgodovini omogočiti zunanji nadzor nad porabo sredstev ŠOU v Ljubljani. Kot smo videli, notranji nadzor ne deluje; formalno je sicer dobro postavljen, vendar je težava v ljudeh, ki so postavljeni v te nadzorne organe. Vzpostavitev zunanjega nadzora je mogoča samo s spremembo pravne in organizacijske oblike ŠOU v osebo javnega prava. Zdaj je ŠOU pravna oseba zasebnega prava in je pravno avtonomna, ko pa to obliko spremenimo, za ŠOU začneta veljati zakon o gospodarskih družbah in zakon o javnih naročilih, računsko sodišče pa dobi popolno pristojnost. To bi pomenilo, da predsedstvo ŠOU odgovarja za svoja dejanja, kar danes ne velja. Če torej danes predsednik ŠOU osebi X da milijon evrov, ga raztrgajo mediji, pravno pa ne bo odgovarjal, kar je skregano z logiko.

Pričakovati gre odpor študentskih funkcionarjev ...

> To je res. Vendar pa bo za to treba spremeniti zakon skupnosti študentov. Mi bomo tak predlog posredovali v državni zbor in ne vidim razloga, zakaj bi bili poslanci proti tovrstni spremembi. Niti enega argumenta ni, da bi kak poslanec lahko glasoval proti.

Kot kaže, boste imeli večino v študentskem zboru in proste roke. Lahko boste spremenili vse, kar boste hoteli ...

> Dejstvo je, da je položaj v hiši kritičen. ŠOU je v izredno slabem finančnem stanju, ki so nam ga zapustili predhodniki. Po neuradnih podatkih ima več kot pol milijona evrov neporavnanih terjatev in naj ne bi imela nobenih likvidnostnih sredstev. Poleg tega je ŠOU v Ljubljani s spremembo študentske ustave, kar je uspelo našim predhodnikom, izgubila tretjino mesečnega dohodka, to pa pomeni, da so dolgoročne projekcije slabe, da bomo morali v reorganizacijo in zniževanje stroškov pri praktično vseh porabnikih.

Zniževanje stroškov pa verjetno ne pomeni nič dobrega za študente, katerim ste pred volitvami obljubljali veliko.

> Direktno naj bi to študentje še najmanj občutili. Doseči želimo, da bi pri odobravanju oziroma neodobravanju posameznega projekta upoštevali, ali sledi poslanstvu ŠOU. Če mu ne sledi, bo treba preveriti njegovo ekonomsko upravičenost. Večina projektov, ki sledijo poslanstvu ŠOU, ponavadi ni ekonomsko upravičena, npr. socialni projekti, projekti za študente, projekti, ki rešujejo visokošolsko problematiko, in podobno. Projektov, ki so ekonomsko upravičeni, ne bomo zavračali, seveda pa ne smejo biti skregani s smislom študentske dejavnosti. Dolgoročno pa bo ŠOU morala poskrbeti za alternativna finančna sredstva, če bo hotela ohraniti raven storitev za študente. Zagotovo bodo morali številni zagristi v kislo jabolko. Problem so veliki porabniki, torej zaposleni, fiksni stroški, ki so ogromni, stroški vzdrževanja, pa tudi zavodi. Če hočemo, da zavodi preživijo, bodo na žalost prisiljeni določen del dejavnosti trženjsko usmeriti, kljub temu da bodo morali ohraniti osnovno poslanstvo za študente.

Med temi zavodi je tudi Radio Študent ...

> Prav Radio Študent je ena od večjih skrbi, ki jih imamo v zvezi s problematiko zavodov. Težava je, da zanj ne vidimo možnosti, kako bi ga trženjsko usmerili. Rešitev še iščemo. Morda bo več znanega, ko bo opravljena revizija poslovanja celotne ŠOU.

Pred volitvami ste obljubljali, da boste obračunali s »študentskimi baroni«. Kdo so to in kako boste obračunali z njimi?

> Mogoče je bila beseda obračunali nekoliko preostra. Prizadevali si bomo, da bi dolgoletni študentski politiki končno odgovarjali za svoja dejanja. Zdaj je velika omejitev ravno to, da je ŠOU pravna oseba zasebnega prava, ne vemo torej, ali bodo za svoja dejanja morali odgovarjati. Je pa res, da smo pred odločitvijo, ali gremo kot novi upravljavci ŠOU v pravni spor s temi ljudmi. Edina možnost je, da ŠOU kot pravna oseba toži bivše funkcionarje za škodo, ki so jo naredili tej organizaciji.

Vaši cilji se zdijo v številnih točkah skladni s cilji zakona o malem delu. Ga podpirate?

> V osnovi menimo, da se nam samo brezkompromisno nasprotovanje zakonu zdi slabo in neproduktivno. Politika, ki jo je Študentska organizacija Slovenije igrala skozi vsa ta leta, je napačna. ŠOS je namreč vedno nasprotovala vsemu, kar je predlagala vlada. Na koncu se je zdelo, kot da ŠOS zagovarja samo svoje interese, ne pa interesov študentov. Mi zagovarjamo in bomo zagovarjali vse, kar je dobro za študente. Težava je, da ima zakon o malem delu tako dobre kot slabe lastnosti. Slabost zakona je predvsem, da ogroža okoli 30 tisoč študentov oziroma mladih, ki so na pragu revščine ali pod njim. Če bi za te študente naredili neki korektiv, bi zakon načeloma podprli. To pomeni, da smo pripravljeni na račun lastnih dejavnosti skozi spremembo zakonodaje nameniti več denarja študentom.

Ampak zakon je že v zakonodajnem postopku, ŠOS napoveduje zbiranje podpisov za referendum. Boste sodelovali pri zbiranju podpisov?

> Te odločitve za zdaj še nismo sprejeli, saj uradno še nismo prevzeli vodenja ŠOU v Ljubljani. Kakor vem, se je vodstvo ŠOU oziroma aktualna tehnična vlada odločila za podporo referendumu. Končnega odgovora, kako bomo ravnali mi, pa še ne morem dati.

Tudi aktualna študentska oblast je volitve dobila na podobnih sloganih kot vi, pa se je izkazala za še slabšo od dolgoletnih ljubljanskih oblastnikov iz SAS-a. Zakaj bi verjeli ravno vam?

> To so nas že spraševali, torej kakšno je naše jamstvo, da bomo ravnali drugače kot predhodniki. Ko sem sam bral program modrih, ki so zmagali na prejšnjih volitvah, sem bil navdušen. Program je bil resnično dober, vendar ga niso izvajali v praktično nobeni točki. Mi smo zdaj prisiljeni v spremembe, saj je organizacija v globoki krizi in bo šla v nasprotnem primeru praktično v stečaj. Da bomo to storili, dajemo svojo besedo. Ali ta beseda kaj pomeni, pa bodo presojali drugi.