9. 12. 2010 | Mladina 49 | Politika
Prekršili lastna pravila
Ustavno sodišče je obsodilo poslance, ker niso spoštovali svojih pravil o ustanavljanju občin
Ankaran - prepovedan sadež?
© Dare Čekeliš
Ustavno sodišče je poslancem zapovedalo, naj v roku dveh mesecev izglasujejo občini Ankaran in Mirna, kar pomeni, da bodo v občinah Koper, Ankaran, Trebnje in Mirna še pred pomladjo volili nove župane in občinske svete. Odločitev ustavnega sodišča pa ne pomeni le zmage pobudnikov novih občin, ampak predvsem ostro kritiko ravnanja državnih svetnikov, ki so izglasovali veto na zakon o ustanovitvi, in še posebej poslancev, ki so glasovali proti ustanovitvi občin.
Še več, ustavno sodišče je samovoljo in arbitrarnost očitalo vsem poslancem, ki niso glasovali za ustanovitev omenjenih občin. Številni poslanci SDS namreč niso prišli na ponovno glasovanje po vetu državnega sveta. Glavni nasprotnik ustanovitve občine Ankaran pa je bil kar koalicijski poslanec Luka Juri. Ker niso potrdili območij, ki izpolnjujeta vse ustavne in zakonske pogoje za nastanek občine, so kršili splošno načelo enakosti, načelo zakonitosti ter načelo zaupanja v pravo. »Državni zbor je z razpisom referenduma priznal, da so pogoji za ustanovitev občine izpolnjeni, in tako ustvaril pravno utemeljena pričakovanja ljudi, da bo občina ustanovljena, če bo le dosežena večina na referendumu,« pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je vprašanju ustanovitve občine Ankaran še pred odločitvijo ustavnega sodišča v svoji novi knjigi Človekove pravice in ustavna demokracija namenil posebno poglavje. In odločitev ustavnega sodišča se ujema z ustavnopravno argumentacijo iz tega poglavja. Ribičič tam odgovarja na vprašanje, ali je neustanovitev občine Ankaran v nasprotju z ustavo, in predlaga načine rešitve protiustavnega stanja.
Ribičič je analiziral vse relevantne vidike ustavnosti oziroma neustavnosti poslanske odločitve in prišel do sklepa, ki so ga sprejeli tudi ustavni sodniki. Bistvo odločbe je v tem, in tu gre za opomin poslancem, da ustavno sodišče ni pritrdilo pobudnikom za ustanovitev občine zato, ker bi imeli neizpodbitno pravico do oblikovanja občine ali ker bi bil izid referenduma absolutno zavezujoč. Ampak zato, ker je državni zbor prekršil pravila za ustanavljanje občin, ki jih je sam predpisal. Državni zbor namreč ni izkazal nobenega utemeljenega ustavnopravnega razloga za nespoštovanje volje ljudi na referendumu. »Ustanovitev občine Ankaran tudi ni prispevek k drobljenju Slovenije, saj bodo v Slovenski Istri še vedno velike občine, majhne pa v drugih delih Slovenije, zlasti na severovzhodu. Prav tako občina Ankaran ne bo tipična majhna slovenska občina, ker njen obstoj in razvoj ne bo odvisen od državne finančne izravnave, kot je primer v več kot dveh tretjinah slovenskih občin«, še dodaja Ribičič.
Bo pa v kratkem zanimivo videti, kako bo užaloščenim nasprotnikom nove občine uspelo udejanjiti grožnje, ki so jih izrekali neposredno po razglasitvi odločbe ustavnega sodišča. Koprski župan Boris Popovič je dejal, da koprske lastnine ne bodo dali Ankarančanom, mladi Juri pa je napovedal postopke za ponovno združitev koprske in ankaranske občine takoj, ko bo državni zbor ustanovil občino ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.