8. marec, mednarodni dan žensk

Pobuda za mednarodni dan žensk naj bi prihajala od ameriških socialistov, kasneje pa so jo prevzele nemške socialdemokratke, ki so leta 1910 zapisale naslednjo izjavo in z njo določile mednarodni dan boja socialistk za politične in socialne pravice: 'Socialistične ženske vseh dežel prirejajo v soglasju z razredno zavedno politično in sindikalno organizacijo proletariata v svojih deželah vsako leto dan žensk, ki služi v prvi vrsti agitaciji za žensko volilno pravico...'.

V začetku je bilo moških strah dneva žensk, ker je konkuriral demonstracijam ob prvem maju, zato so se ob njem razvile polemike.

Dnevi žensk so se po svetu vršili praviloma v marcu, medtem ko se je datum spreminjal. Ponekod, npr. v Franciji, je potekal maja, leta 1914 pa je v Nemčiji potekal aprila. Po pridobitvi volilne pravice - to so ženske pridobile najkasneje po drugi svetovni vojni - so predvsem zahteve po izenačenju žensk v civilnem in delovnem pravu tiste, ki označujejo boj za popolno državljansko enakost žensk.

Po drugi svetovni vojni je prišlo do dveh različnih teženj v razmerju do mednarodnega dneva žensk: po eni strani je postal 8. marec praznik vzhodnoevropskih enopartijskih sistemov; z njim naj bi svetovni socializem pokazal kapitalističnim sistemom stopnjo enakopravnosti žensk, ki je dosežena v delavskih državah, vendar pa enakost žensk vseeno ni bila dosežena.

V Sloveniji je bil osmi marec v času socializma slavljen kot dan žena s šopki rož. V osemdesetih letih je sicer prišlo do poskusa premestitve njegovega pomena; skupina feministk je tako leta 1987 z ženskami drugih skupin novih družbenih gibanj pozvala k bojkotu osmega marca in izdala proglas, ki je bil objavljen v Mladini. Dan žena se v Sloveniji kljub takim bojkotom še vedno praznuje, kot konkurenčni pa se poskuša vzpostaviti manj aktivističen, a bogu bojda všečnejši dan mater, ki ga matere praznujejo 25. marca.

Ženske še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali kar 1. maja. "Kedaj pa bo vaš 1. maj," je Slovenke spraševal socialistični časnik Naprej še leta 1920. Dan, posvečen ženskam, se je sicer praznoval skoraj vsako leto, vendar ob različnih datumih; šele Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.

Mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža tudi napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta.

Izjema iz 19. stoletja med državami, kjer so ženske že imele volilno pravice, je bila Švedska, na začetku dvajsetega stoletja pa Nova Zelandija, Finska, Danska, Islandija in deloma ZDA. V Nemčiji in Avstro-ogrski (AO), katere del so bile tudi slovenske dežele, se ženske niso smele niti politično združevati.

Leta 1907 so dobili volilno pravico v AO moški, od leta 1911 so ženske lahko sodelovale v političnih organizacijah, niso pa lahko še volile.

Konec 19. stoletja in 20. stoletja pa je tudi čas nastanka množičnih političnih strank - liberalnih, konservativnih in socialdemokratskih z različnimi političnimi naziranji.

Zaostrena so bila predvsem razmerja med meščanskimi, liberalnimi in delavsko-socialističnimi ter socialdemokratskimi strankami, kar je oteževalo enotnost in prepotrebno sodelovanje ženskih skupin in gibanj, ki so si prizadevala za politično enakost žensk. To je pripomoglo, da se je veliko žensk priključilo fašističnim in nacionalsocialističnim gibanjem, kjer pa so 'borke za ženske pravice' sčasoma sledile svojim moškim strankarskim kolegom, ne pa svojim zahtevam. Kar pa nikakor ne pomeni, da iskrena misel o enakopravnosti med spoloma ni živa tudi danes.

Dan žensk bo po Sloveniji obeležen s številnimi dogodki, naj med ljubljanskimi izpostavimo vsaj že od včeraj potekajoč festival Rdeče zore, in nenadno pozornostjo moških do žensk. Čestitkam in željam v duhu 8. marca se iskreno pridružuje tudi Mladina.