Dobri ljudje v času zla

Podobnost z dedom se takoj opazi v njenih svetovljanskih pogledih na življenje. Svetlana Broz je bila v rani mladosti svojevrstna upornica proti izključno partijskemu odnosu do ljudi. Nerada govori o tem, kakšni so bili njeni osebnih stiki s slavnim dedom, ko je bil ta še živ. Novinarjem in radovednežem pove le, da sta se dobro razumela. Dejavna članica KP ni hotela postati, trdi pa, da to ni nikoli pokvarilo njenih odnosov s Titom.

Je najmlajši otrok Žarka Broza (starejšega Titovega sina) in dr. Zlate Jelinek Broz. V začetku sedemdesetih let je bila neodvisna novinarka, leta 1980 pa je diplomirala na Medicinski fakulteti v Beogradu. Od takrat do leta 1999 je delala kot specialistka kardiologinja na Vojaško-medicinski akademiji v Beogradu. Tega leta se je preselila v naselje Hadžići pri Sarajevu, kjer je njena družina še pred vojno imela hišo, in se odločila, da bo živela tam.

Vojno v Sloveniji in Hrvaški v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je doživljala zelo osebno. Ko se je vojna pozneje razširila v Bosno in postajala vse silovitejša, se je odločila, da bo naredila, kar je v njeni moči, da pomaga številnim beguncem in ranjenim civilistom.

Začela je s pomočjo na poklicnem področju. Obiskovala je bolnišnice v BiH, ki so ji bile dostopne, leta 1993 pa je začela zbirati gradivo za knjigo in jo nekaj let po vojni tudi izdala. Knjiga nosi naslov Dobri ljudje v času zla.

...

S tem sva se spet dotaknila politike. Menite, da bi se gospodarsko-politični pat položaj, nastal po daytonskem (ne)sporazumu, kdaj lahko spremenil, izboljšal?
Mislim, da je Dayton kljub vsemu naredil nekaj dobrega, ustavil je vojno in prinesel mir, kakršenkoli že ta je, vse drugo je precej slabše. Ena od slabosti je tudi legalizacija s silo osvojenih in etnično očiščenih ozemelj, kakršno je recimo Republika srbska. Za to je odgovorna predvsem mednarodna skupnost, vendar vse kaže, da ji takšen položaj ustreza.

Predstavljajte si, da bi po drugi svetovni vojni v Nemčiji recimo dovolili, da bi v eni izmed pokrajin vladali nacisti, da bi jim prepustili vse, kar so osvojili, to je nepredstavljivo. Prav zdaj sem potovala po Ameriki, kamor so me povabili predavat, in eno od predavanj sem imela tudi v mestecu Dayton. Govorila sem o teh mednarodnih lekcijah. Bojim se, da bi tudi tu potrebovali še precej takšnih lekcij. Kajti Hrvaška se na primer ni naučila ničesar iz vojne v Sloveniji, Bosna se ni naučila lekcije iz vojne v Hrvaški, prav tako Kosovo in Makedonija, vse kaže, da se niso naučili niti lekcij iz svojih vojn.

...

Pogovarjal se je Amir Talibečirović - Lunjo.