Iva A. Boras

 |  Svet

Hrvaška brez navijaških huliganov

Hrvaški navijači  Pragi

Hrvaški navijači Pragi

Na vprašanje, kako in kdaj se je začela vojna med Srbi in Hrvati, bo večina urbanih ljudi odgovorila, da je vsem postalo jasno, da bratstva in enotnosti ni več, ko so maja 1990 v Zagrebu prekinili nogometno tekmo Dinamo – Crvena zvezda. Niti nogometne zvezde, ki naj bi odigrale zanimivo in pomembno prvenstveno tekmo, niso mogle ustaviti nasilja in sovraštva, ki sta se takrat razbohotila v Maksimiru. Pred nasiljem je bil šport nemočen. Navijanje je bilo medij za izražanje nacionalizma. Vprašanje je, ali bi visoke denarne in zaporne kazni, odvzem potnih listov in prijava delodajalcem ali šolam ustavila tok dogajanja.



Čez nekaj dni bodo v hrvaškem saboru glasovali o novem zakonu o preprečevanju neredov na športnih tekmovanjih, ki bo glede na sedanjega iz leta 2003 veliko bolj strog. Z njim naj bi šport postavili pred nasilje, navijači pa naj ne bi smeli prepevati sovražnih pesmi, vzklikati sovražnih gesel, imeti več kot 0,5 promila alkohola v krvi ali imeti pokrit obraz. Strogemu predlogu zakona so med drugim botrovale visoke denarne kazni, ki so jih nekateri hrvaški klubi plačevali zaradi divjanja navijačev po Evropi, s čimer so vrgli slabo luč na Hrvaško. Najverjetneje je zakon celo prestrog, saj bo enako obravnaval sum in pravnomočno sodbo, kar bo policiji dalo preveč svobode pri omejevanju navijaških oziroma ljudskih svoboščin.

Čeprav so k pripravi zakona povabili tudi vse navijaške skupine, se le te počutijo prevarane. Podpredsednica vlade iz koalicijske HSLS Đurđa Adlešić njihovih mnenj ni upoštevala, po nasvete je raje odšla v London, kjer so ji pojasnili britanske izkušnje s huligani. Hrvaške navijaške skupine so prepričane, da bo zakon, ki ga je po vseh teh letih predstavila vladi, dotolkel navijanje in navijaške skupine. Tako si lahko navijač, ki prižge bakljo, prisluži kazensko ovadbo. Po novem naj bi hrvaški navijač pil sokove, ne bo smel nositi niti šala niti kape, smel pa bo mahati z lično zastavico in peti dovoljene pesmice.

Zdi se, da je edini dober del zakona, s katerim se vsi strinjajo - omejevanje gibanja registriranih (obsojenih) huliganov, kar naj bi prineslo mir na stadione. In cilj zakona naj bi bili polni stadioni in ne bolnišnice.

dktosDLYkAo

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.