Pandemija strahu

Najpogostejša teorija zarote ob izbruhu nalezljivih bolezni, kot je trenutno prašičja gripa, pred tem pa ptičja gripa, SARS v Aziji in podobnih, je trditev, da so virusi nastali v laboratorijih velikih farmacevtskih podjetij. Če je verjeti nekaterim znanstvenikom je lahko kombinacija virusov človeške gripe, ptičje gripe iz Severne Amerike, prašičje gripe iz Evrope in prašičje gripe iz Azije samo plod visokotehnoloških mikrobioloških laboratorijev, nikakor pa ne more nastati v naravi.
Najdlje pri tej obtožbi, ki zadeva pandemijo prašičje gripe oziroma bioterorizem je šla do zdaj avstrijska novinarka Jane Burgermeister, ki je prepričana, da trenutno poteka največji rop in zločin v zgodovini človeštva. Že aprila letos je Burgermeistrova vložila tožbo proti podjetjema Baxter in Avir in sicer ju obtožuje, da sta zaradi dobička ustvarili kontaminirano cepivo proti ptičji gripi. Svoje trditve je novinarka podkrepila z lanskoletnim incidentom, ko je Baxter AG, podružnica Baxterja International v Avstriji "namerno, samovoljno in zavestno," kot je zapisala, laboratorijem 16-ih držav poslala 72 kilogramov živega ptičjega virusa gripe oziroma z virusom živega ptičjega virusa kontaminirano cepivo proti ptičji gripi. Novinarka Baxterjeve laboratorije, ki naj bi bili sicer najbolj varni na svetu, obtožuje, da so zanemarili osnovne varnostne ukrepe in dovolili, da se je 72 kilogramov patogenega materiala, klasificiranega kot bioorožje pomešalo z virusom navadne človeške gripe in je bilo kot takšno odpremljeno iz avstrijskega laboratorija v Orth an der Donau.
Novinarka, ki  sicer sodeluje z uglednimi znanstvenimi časopisi, kot so Nature, British Medical Journal, in American Prospect je 10. junija pri ameriškem FBI-ju vložila tožbo proti Svetovni zdravstveni organizaciji, proti Združenim narodom ter nekaterim visokim vladnim in farmacevtskim uslužbencem, zadolženim za cepiva, v kateri jih obtožuje za načrtovanje množičnega uboja s pomočjo množičnega cepljenja proti prašičji gripi. Zato Burgermeistrova zahteva tudi sodno prepoved proti obveznemu cepljenju proti prašičji gripi, ki sta ga že napovedali Združene države Amerike in Velika Britanija. Novinarka, ki so jo po vložitvi tožbe odpustili z delovnega mesta evropske dopisnice spletne strani Renewable Energy World trdi, da se za bioterorizmom skriva skupina bankirjev, ki nadzirajo ameriške Zvezne rezerve, Svetovna zdravstvena organizacija, ZN, NATO ter celo ameriški politični vrh s predsednikom Barackom Obamo na čelu.
Burgermeistrova v svoji tožbi opozarja tudi na škandalozno eksplozijo posode z virusi prašičje gripe aprila letos na vlaku v bližini Lozane v Švici. Vzorci virusa so bili namenjeni v državni center za raziskave virusa gripe v Ženevi, v istem vagonu kot posoda z virusi pa je bilo 61 potnikov. Pri tej točki se nedvomno strinjamo, da se posode s kakršnimikoli virusi pač ne more prevažati v vagonu polnem ljudi. Jane Burgermeister opozarja, da je bil cilj uvedbe stanja pandemije priprava za distribucijo cepiva, ki bi posledično zreducirala predvsem prebivalstvo ZDA.
Več o podrobnostih tožbe Jane Burgermeister in njenih dokazih na - https://share.acrobat.com/adc/adc.do?docid=2c7f15d9-53e6-4a9c-ada7-0592054b3675

Poročila o načrtovanju množičnih cepljenj so tako lahko za marsikoga zelo strašljiva, za druge pa nasprotno, pomirjujoča. Skrbi predvsem podatek, da cepiva proti trenutni obliki prašičje gripe še ni, bo pa menda zagotovo narejeno do jeseni, ko v Veliki Britaniji napovedujejo cepljenje prvih 20 milijonov ljudi. Človek težko zameri vprašanja, "bo cepivo res učinkovito, bi lahko imelo nevarne stranske učinke, je sploh potrebno in ali bomo le poskusni zajčki?" Zanimivo je tudi vprašanje s čim so v Mehiki aprila cepili zdravo medicinsko osebje in paciente, kajti edino do zdaj znano zdravilo, ki naj bi pomagalo proti prašičji gripi oziroma vsaj blažilo njene simptome je Tamiflu, ki pa je oralno zdravilo, torej se ga ne da injicirati. S tem zvezi so precej vznemirljiva pričevanja zdravnika in posameznikov iz Mehike, objavljena na BBC-jevi spletni strani - http://news.bbc.co.uk/2/hi/talking_point/8018428.stm. Ne le, da vzbujajo vtis, da je v Mehiki umrlo veliko več ljudi, kot so poročali, ampak naj bi umirali tudi tisti, cepljeni proti gripi. "Kot zdravnica delam v eni od največjih bolnišnic v Mexico Cityju in žal so razmere daleč od tistega, čemur rečemo "pod nadzorom". Kot zdravnica ugotavljam, da mediji ne poročajo resnice. Oblasti so velotno medicinsko osebje oskrbele s cepivom, toda učinka ni bilo nobenega. Še več, dav od mojih kolegov (stažista) je virus ubil v manj kot šestih dneh po cepljenju....," Yeny Gregorio Dávila, Mexico City

Med bolj priljubljenimi teorijami o širitvi prašičje gripe je ta, da je to poskus preusmeritve razmišljanja o recesiji in paraliziranje turizma, da bi zaradi recesije denar ostal v posamičnih državah.
Recesija se je odrazila tudi na zaslužku farmacevtskih korporacij, zato je treba ukrepati.

Ena bizarnejših teorij je ta, da bi lahko vlade v cepiva vmešale nekaj, s čimer bi potem ljudem lahko sledile. Če se ljudje že prostovoljno ne odločajo za cepljenje proti gripi, jih je treba ustrahovati, da to naredijo.

Mediji so po trditvah ljubiteljev teorij zarot pod nadzorom skupin, ki se ukvarjajo z bioterorizmom in torej orodje za razširjanje psihoze. Druga teorija povezana z mediji je, da so si zaradi padanja zaslužkov in posledično odpuščanjem delovne sile, obupani novinarji s pomočjo novinarskih izkaznic priborili dostop do vladnih laboratorijev z virusi in ga razširili po Mehiki. Zdaj imajo o čem poročati.

Proizvajalci zaščitnih medicinskih mask so se tako kot številna podjetja v rescesiji znašla pred bankrotom, zato so se zatekla k bioterorizmu, saj bi izbruh pandemije vodil do največje proizvodnje zaščitnih mask v zgodovini.

Še ena pogosto omenjena teorija zarote je povezana z mednarodno organizacijo za zaščito živali PETA. Ta naj bi imela dokončno dovolj človeškega zasužnjevanja in mučenja živali, zato so se odločili za zagon epidemije virusa prašičje gripe, kar naj bi posledično po pričji gripi in bolezni norih krav zadalo smrtni udarec proizvodnji mesa.

In če končamo z malce bolj resno teorijo - ni izključeno, da smo ljudje odgovorni za nastanek novega tipa prašičje gripe. Ogromne prašičje farme ustvarjajo idealno okolje za virus gripe. Pred šestimi leti je novinarka Bernice Wuethrich, specializirana za znanost, v reviji Science magazine opozorila, da "severnoameriški virus prašičje gripe vsako leto mutira in če bo ena od teh oblik virusa dobila sposobnost prenašanja med ljudmi, kar se je menda do zdaj zgodilo že dvakrat, bodo lahko posledice smrtonosne."