Grška finančna luknja brez dna

Vlade držav članic območja z evrom so dosegle okvirni dogovor o novem paketu finančne pomoči za Grčijo. K temu naj bi okrog 30 milijard evrov prispevali tudi zasebni upniki države, danes poroča časnik Wall Street Journal (WSJ), ki se sklicuje na neimenovane visoke predstavnike iz držav z evrom.
Vlade držav z evrom bodo upnike pozvale k zamenjavi dolžniških instrumentov, katerih ročnost kmalu poteče, za tiste z daljšo ročnostjo. Proces zamenjave bi lahko stekel že julija, saj naj bi finančni ministri nov paket za Grčijo potrdili na srečanju 20. junija.
Vlade bodo Grčiji dale dodatno posojilo v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF). A svež denar bo najverjetneje prišel le v primeru, da se bodo banke, pokojninski skladi in drugi vlagatelji, ki imajo v lasti grške obveznice, strinjali z zamenjavo teh obveznic za takšne z daljšim rokom - predvidoma z ročnostjo med tremi in pol ter sedmimi leti.
Zasebni vlagatelji bodo zainteresirani za sodelovanje, menijo evropski uradniki, saj bo sicer lahko sledil bankrot. Prav tako naj bi jih k zamenjavi spodbudila Evropska centralna banka (ECB), ki bi kot zavarovanje za posojila sprejemala le nove obveznice, starih pa ne. Seveda pa bodo v zameno za novo posojilo evropski uradniki od Grčije zahtevali tudi nove varčevalne ukrepe, kot so novi rezi na odhodkovni strani proračuna in pospešena privatizacija. Predstavniki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in ECB so v petek končali enomesečno revizijo stanja grških javnih financ z odločitvijo, da bo močno zadolžena Grčija vendarle prejela naslednjo tranšo 110 milijard evrov vrednega posojila, ki so ji ga v zameno za stroge varčevalne ukrepe lani odobrile države v območju evra in IMF.
Že dlje časa se ugiba, da bo Grčija poleg 110 milijard evrov potrebovala še dodatna sredstva, predvidoma v višini 60 milijard evrov. V zameno za triletni program pomoči naj bi se Grčija morala lotiti ostrih varčevalnih ukrepov, s katerimi bi letos privarčevala 6,4 milijarde evrov, od leta 2012 do leta 2015 pa še 22 milijard evrov. Ukrepi naj bi predvidevali zvišanje davkov, zmanjšanje števila funkcionarjev in nove reze v politiko plač. (STA, mm)