Kdo hoče prosto ležišče?

Skoraj ni študenta, Neljubljančana, ki v prestolnici prej ali slej ne bi imel bivanjskih težav. Študentski domovi so prezasedeni. Najemnine za stanovanja previsoke. Vsakodnevna vožnja v Ljubljano pa tudi ni ravno najboljša rešitev. Zato so bili podiplomski študentje prav zgroženi, ko so ugotovili, da je 40 % njihovega novega, lepega Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev v Ljubljani prazna.

Dom podiplomcev je na septembrskem javnem razpisu od 169 ležišč, kolikor jih premore, študentom ponudil 137 le-teh. Javilo se je 160 prosilcev, kar je skoraj trikrat manj od pričakovanj, predvsem zaradi kratkega, komaj enajstdnevnega razpisnega roka, čemur pritrjuje podatek, da je Komisija za sprejem prejela veliko število zapoznelih prijav. Danes v domu, ki je svoja vrata odprl 25. oktobra, živi približno 100 študentov. Kaj pa je s preostalimi 69 posteljami? Drugi način zapolnitve doma je razdelitveni načrt, ki ga za vsako leto po sprejetem letnem programu Doma podiplomcev izdela ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT). "Po pravilniku je možno, da kapacitete zasedejo Univerza v Ljubljani, MZT, raziskovalne organizacije in drugi državni organi. Ker se je letos mudilo, se je ministrstvo odločilo, da ležišča podeli samo Univerzi (22 mest) in sebi (10 mest), ker bo samo pokrivalo raziskovalne organizacije," nam je povedal direktor Doma podiplomcev Goran Pavlič. V 32 apartmajih smejo bivati gostujoči profesorji in raziskovalci. Nekaj jih je sicer res že tam, ležišča Univerze pa so danes (še) prazna. "Z Univerzo se je malo zapletlo in se še dogovarjamo," pravi Pavlič.

Ampak nezasedenih je še dodatnih 37 garsonjer. Komisija za sprejem je zanje predlagala ponoven razpis. Svet doma pa jih je, čeprav so ravno zapoznele prošnje pokazale, da obstaja veliko zanimanje študentov, raje namenil razdelitvenemu načrtu. Ta pa že tako slabo funkcionira, da niti uprava ni zadovoljna z njim. In danes so te garsonjere prazne. Stanovalce doma pa moti še marsikaj. Na primer to, da se morajo njihovi gostje ob obisku vpisati v knjigo, pa čeprav k bodočim magistrom pridejo ob desetih dopoldne in le za četrt ure. Tega so siti: "Tako smo pod kontrolo, da se počutimo kot v zaporu." Samo spomnimo se, kako so se konec oktobra stanovalci uprli upravi doma, ki jim po deseti uri zvečer ni dovolila obiskov, prenočitve pri njih pa je razglasila za absolutno prepovedane. Uprava je pravila, ki jim marsikdo očita neverjetno podobnost s pravilnikom podobne mariborske ustanove, nato omilila. Kaj pa pravi direktor? "Ko sem nastopil službo, pri domu podiplomcev ni bilo storjenega nič, ni bilo statuta, pravilnikov. Na hitro smo naredili pravilnik, za katerega se zavedamo, da ni popoln, in smo ga med letom tudi pripravljeni spremeniti." Če je res tako, potem pa kar v akcijo, podiplomci!