Božanski dr. DJ

So narodi, ki imajo v svojih genih zapisano mitološko-iracionalno razsežnost, in so narodi, ki tega nimajo in zato tako težje razumejo tiste, ki častijo junake. Slovenci nismo prav zares mitološki narod. Vsaj ne v smislu čaščenja junakov. Morda imamo tri, štiri mitološke osebnosti: Martin Krpan, Peter Klepec, Kralj Matjaž, in da bi bili enakopravni, še Veronika Deseniška. Če bi trdili, da stvari, ki se zdijo ljudem pomembne, najdejo svoje mesto v mitologiji, bi iz tega sklepali, da so Slovencem pomembni tihotapski pravičneži, kmečki mačoti, bradati kralji in zaljubljene potencialne čarovnice.

In potem smo pretekli teden lahko prebrali, da je Janez Drnovšek na najboljši poti, da postane "mitološka politična figura", kot je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izjavil ekonomist Bogomir Kovač. Če smo natančni: "Zdaj tudi Drnovšek postaja mitološka figura slovenskega političnega prostora, podobno kot Kučan." Menda zato, ker so tako ali tako vsi slovenski politiki prepričani o svoji nezmotljivosti, in zato, ker pooseblja pragmatičen pristop k tranziciji.

To vse je morda res, ampak to pa res ni dovolj, da bi mu namenili mitične razsežnosti. Vzporednica z očetom naroda ... ja, natančno to je razlika. Ne glede na politično delovanje je Kučan mehak in topel, Drnovšek pa trd in špičast. Razlika med njima je taka kot razlika med Šuštarjem in Rodetom.

Pravzaprav je ravno pragmatizem tisto, kar ga z vso močjo odbija od mitoloških junakov. Namreč mitološki junaki poosebljajo eno skrajnost: so dobri ali hudobni in te svoje lastnosti kažejo z vso vnemo in strastjo. Lahko so iznajdljivi, nikoli pa niso diplomatski, pretkani, pragmatični in nikoli, res nikoli, niso pripravljeni za ceno svoje komodnosti odstopiti od svoje mitične pojavnosti. Drnovška se tako lahko drži sloves nezmotljivega in izjemno pametnega, toda ta ohola drža je za mitologijo prej odbijajoča kot prijazna. Naš DJ je res genialen in neizprosen politik, nikakor pa nima titanovske moči, ki bi mobilizirala narod, da bi o njem pletel bajke, legende in nemara celo epe. Konec koncev si mitične podobe ne bi smel želeti noben politik, ker je predsednik z epom pač diktator.