4. 12. 2000 | Mladina 49
Gnilo jajce
Dan, ko je dokončno umrla država
Na Metelkovi je bila čisto navadna sreda. V Teatru Gromki, ki je postal prostor za alter intelektualno srenjo, se je zbrala zavidanja vredna množica ljudi. V spomin na Iztoka Saksido. In mogoče čisto slučajno na dan, ko se je pred 57 leti rodila neka država. Na steno so projicirali spominski artefakt zgodovine z zvezdami, s plamenicami in to. Pred tem so v Kapelici odprli razstavo Marka A. Kovačiča, ki sicer nima zveze s preteklostjo - bolj s prihodnostjo -, je pa Mare slaven po tem, da je bila njegova zadnja razstava posvečena zvezdam. Ne nebesnim, ampak peterokrakim. A vse to je verjetno samo naključje. Ni pa datumsko naključje, da so imeli v koprskem MKC-ju literarno-glasbeno fešto z naslovom 57 let Avnoja. In verjetno je bila še v kakšnem lokalu fešta v čast dneva republike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 12. 2000 | Mladina 49
Na Metelkovi je bila čisto navadna sreda. V Teatru Gromki, ki je postal prostor za alter intelektualno srenjo, se je zbrala zavidanja vredna množica ljudi. V spomin na Iztoka Saksido. In mogoče čisto slučajno na dan, ko se je pred 57 leti rodila neka država. Na steno so projicirali spominski artefakt zgodovine z zvezdami, s plamenicami in to. Pred tem so v Kapelici odprli razstavo Marka A. Kovačiča, ki sicer nima zveze s preteklostjo - bolj s prihodnostjo -, je pa Mare slaven po tem, da je bila njegova zadnja razstava posvečena zvezdam. Ne nebesnim, ampak peterokrakim. A vse to je verjetno samo naključje. Ni pa datumsko naključje, da so imeli v koprskem MKC-ju literarno-glasbeno fešto z naslovom 57 let Avnoja. In verjetno je bila še v kakšnem lokalu fešta v čast dneva republike.
Nas to moti? Niti ne. Jugonostalgija je tako ali tako kulturni fenomen, ki ga zavzeto obravnavajo družboslovci. Biti jugonostalgik je kul, je in. Je mainstream. Čeprav, priznajmo, postjugonostalgična evforija je že dosegla vrhunec in sedaj se prikazuje le v omlednih variacijah. Tista prava strast je ugasnila. Bojim se, da se bodo postjugonostalgični rituali spremenili v nekaj takega, kot je patetično korakanje ubogih ruskih upokojencev na dan oktobrske revolucije. Srce parajoče, čeprav je v naših "proslavljanjih" čutiti ekstremno odsotnost ideologije in se slavi le načelno formalna raven države, obdobja, mladosti, če hočete. Upamo pa, da se bodo zasebna praznovanja bivšega dneva republike iz trendovske nostalgije prelevila v prednovoletni ritual ogrevanja za zmešani december. V slovensko obliko ameriškega zahvalnega dne.
Toda 29. november 2000 je bil poseben dan. Dan republike so letos zadnjič uradno praznovali v Jugoslaviji. Ergo - bil je dan, ko je čisto zares umrla neka država. Ko se korenin sramuje celo država, ki je podedovala ime in se je ves čas borila za eksluzivno nasledstvo, je čas, da na Jajce kot simbol pozabimo. Toda ... Istega dne so v Avstriji s 24.000 podpisi državljani v parlament vložili zahtevo, naj Avstrija vztraja pri tem, da Slovenija ne postane članica EU, dokler ne odpravi avnojskih sklepov. Načeloma ne praznujemo praznika, zgodovinskih dejstev, povezanih s tem dnem, pa tudi ne bi opustili, ker je nanje vezana naša državnost. Huda dilema.
