Angleško govoreče slovensko veleposlaništvo

Logično bi bilo, da bi na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini vsi zaposleni govorili slovenski jezik. Navsezadnje gre za slovenska predstavništva. Pa vendar, Mladinin bralec, ki je hotel urediti papirje na slovenskem veleposlaništvu v ZDA, je tam naletel na tajnico, ki je govorila le angleško.

Zato se je obrnil na veleposlanika; ta pa mu je razložil, naj zadevo uredi kar pri tajnici. Ki seveda ne zna slovensko. K "sreči" je do omenjenega zapleta prišlo v državi, ki uporablja svetovni, angleški jezik in ga obvlada večina Slovencev. Ampak nikakor ne vsi.

"Če je po celem svetu isto, to pomeni, da če hočem urediti papirje v Indiji, moram znati hindu (v upanju, da je to jezik tajnice). Kako lahko potem naš človek sploh karkoli uredi na naših veleposlaništvih ...," je bil razburjen bralec. Do zaključka redakcije nam sicer ni uspelo izvedeti, na katerem slovenskem veleposlaništvu je imel težave, v Washingtonu ali morda pri veleposlaniku pri Združenih narodih v New Yorku, saj nam je zadnji hip sporočil: "Danes ne utegnem, ker imam gužvo."

Vseeno smo se obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in jih vprašali ali so seznanjeni z gornjim oziroma podobnimi primeri. Z odgovori nam je postregla Nataša Prah, vodja službe za odnose z javnostmi, ki je prepričana: "Primerov, ko slovenski državljani na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ne bi mogli komunicirati v slovenskem jeziku, ni. Za tako delo so zadolženi diplomati, ti so seveda Slovenci in vedno na razpolago svojim državljanom." Kaj je torej zgodilo našemu bralcu?

Poglejmo najprej zaposlitvene pogoje slovenske diplomacije. Diplomati, zaposleni na MZZ, morajo biti slovenski državljani, ki niso bili obsojeni za kazniva dejanja in imajo univerzitetno izobrazbo, poleg tega pa znajo dva tuja jezika, od tega enega svetovnega.

Med zaposlenimi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini pa moramo ločiti dvoje uslužbencev: diplomate, ki jih tja na delo napotijo z MZZ in ki morajo znati dva diplomatska jezika, ter tehnično-administrativni kader iz Slovenije, ki obvlada en diplomatski jezik.

"Na evropska govorna področja ne pošiljamo ljudi, ki ne obvladajo jezika, so pa tukaj tudi eksotični jeziki, turščina, kitajščina, japonščina ... Recimo v Turčiji je zaradi jezika vsakdanja komunikacija otežena, zato si moramo pomagati z domačini," pravi Prahova in dodaja, da lahko zato na predstavništvih (po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister) zaposlijo tudi lokalno osebje, ki potem opravlja v glavnem administrativno-tehnična dela, ne pa diplomatskih.

"Od njih, razen osnove, ne moremo zahtevati tekoče slovenščine," ocenjuje Prahova zmožnosti dodatne delovne sile, ki jo tvorijo državljani Slovenije, ki živijo v sprejemni državi, ali tuji državljani. In od slednjih se obvezno znanje slovenskega jezika niti ne zahteva.

Zato kaže, da je bila zgoraj omenjena tajnica, ki se je oglasila na telefon, domačinka, Američanka. "Domačini opravljajo tudi dela telefonistov. Obvladali naj bi toliko slovenščine, da bi lahko razumeli, kam napotiti osebo, ki kliče," pravi Prahova.

Gotovo je res težko najti Slovenca, ki bi govoril tekoče recimo turško, lažje je Turka naučiti nekaj slovenščine in ga posaditi v telefonsko centralo. Ampak v ZDA? Glede na to, da, kot že rečeno, angleščino obvlada veliko Slovencev, bi lahko zaposleni na tamkajšnjem slovenskem veleposlaništvu govorili tudi tekoče slovensko. Morda bi jim na pomoč lahko priskočil kateri od izseljencev iz Clevelanda.