Gregor Cerar

 |  Mladina 1

Novi državni simboli

Z ustavnimi spremembami bomo morebiti spremenili tudi državne simbole

Predlog Igorja V. iz Kanala ob Soči

Predlog Igorja V. iz Kanala ob Soči
© TIgor V.

V 40. številki Mladine smo bralce pozvali, naj pošljejo svoje predloge za novo slovensko zastavo. Prispela je vrsta predlogov, ki niso presenetili. Nekateri so vsebovali zgolj detajlne popravke obstoječe zastave, pri drugih je šlo za zeleno-bele črte s karantanskimi panterji, različne verzije rumeno-modre dvobojnice, skorajda identične z ukrajinsko zastavo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 1

Predlog Igorja V. iz Kanala ob Soči

Predlog Igorja V. iz Kanala ob Soči
© TIgor V.

V 40. številki Mladine smo bralce pozvali, naj pošljejo svoje predloge za novo slovensko zastavo. Prispela je vrsta predlogov, ki niso presenetili. Nekateri so vsebovali zgolj detajlne popravke obstoječe zastave, pri drugih je šlo za zeleno-bele črte s karantanskimi panterji, različne verzije rumeno-modre dvobojnice, skorajda identične z ukrajinsko zastavo.

Kakšna naj bo nova državna zastava in koliko je res potrebna? Heraldik dr. Božo Otorepec, ki je sodeloval že pri prvem izboru državne zastave pred osamosvojitvijo, meni, da je menjava simbolov najbrž predrag projekt. "Nekajkrat smo sicer že razglabljali o tem, da bi spremenili zastavo, toda tu je vprašanje velikih stroškov," pravi Otorepec. "O zastavi je bilo pred osamosvojitvijo veliko razprav, kot oblikovalci so bili povabljeni številni strokovnjaki, v glavnem pa so se vsi odločali za zgodovinsko zastavo. Slovenska zastava izhaja iz slovenske narodne zastave iz leta 1848." Glede barv pravi, da bi morale biti bela, rdeča in modra jasno prepoznavne. Sicer pa imajo vse države bolj ali manj enake barve, vsega skupaj gre za pet ali šest barv. Toda kakšna naj bo nova zastava: "dizajnerska" ali "zgodovinska"? Za dizajnerske zastave so se v zadnjem stoletju odločale novo nastajajoče države, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija ... Eden zadnjih primerov je Južna Afrika, ki je ob padcu apartheida dobila novo zastavo, ki s šestimi barvami velja za najbolj pisano na svetu.

Od razpada bivše Jugoslavije imata povsem novi zastavi Makedonija in BiH, ki je zastavo dobila z natečajem. Sprte strani se niso mogle sporazumeti, kaj in kako, tako da je bila sedanja zastava malodane vsiljena z dekretom.

Med tistimi, ki zagovarjajo spremembe, vseeno pa vztrajajo pri tradiciji, je tudi poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je javnosti že večkrat predstavil svoje predloge za slovensko zastavo. Zastava mora biti prepoznavna, tako kot tržna znamka. Sedanja zastava se mu ne zdi dobra, ker pač temelji na ruski zastavi, ki so jo leta 1848 prevzeli Slovaki, Slovenci in Čehi. "Tradicionalne zastave temeljijo zgolj na dveh barvah in izhajajo iz glavnih barv grba. Zgornja barva je barva ščita, spodnja glavnega lika na grbu," pravi Jelinčič. Sam meni, da bi lahko Slovenija prevzela starodavni črno-beli karantanski prapor, namesto sedanjega grba pa karantanskega panterja. Toda vprašanje je, če bi črno-bela zastava naletela na kaj boljši odziv kot sedanje. Po Jelinčičevem bi bil kot izhodišče najbolj primeren grb Vojvodine Kranjske. Ta je imela modrega orla na zlati podlagi, torej bi bila zastava lahko modro-rumena. Ker pa bi lahko prišlo do mešanja z ukrajinsko zastavo, bi bila primerna španska verzija zastave, z rumeno barvo na vrhu in spodaj ter modro v sredini.

Predlogov novih zastav ob morebitnih spremembah ne bo manjkalo. Če se vrnemo k našemu razpisu, smo najboljšemu predlogu obljubili nagrado iz naše zakladnice daril. Ta gre Igorju V. iz Kanala ob Soči.