Špageti policaji

Znanstveniki vedo povedati, da je najbolj razširjena hrana na svetu riž. Če bi se nekega dne zgodilo, da bi na Zemlji zmanjkalo riža, bi lakota grozila trem četrtinam prebivalcev planeta. Zahodnjaki sicer nismo rižejedci (povprečen Francoz ga poje slabi dve kili na leto, povprečen Azijec pa 120 kilogramov), zato se nam zdi, da je najbolj razširjena svetovna hrana krompir, kruh in testenine. Testenine v vseh oblikah - od nudlcev za juho do rigatonov. Nad njimi pa primat držijo Italijani. Pač zgodovinsko naključje, da jih je v Evropo prinesel ravno Marco Polo. Ker je kuhanje špagetov s paradižnikovo omako hitro in enostavno - to si lahko zapomnijo celo moški - so špageti neke vrste boljša hitra prehrana. In nemara jih tudi zato lahko najdete v restavracijah po vsem svetu - razkuhane, pogrete, mastne, prelite s kečapom ...skratka, na vse načine izrabljene in ponižane.

Pa se je italijanski minister za kmetijstvo Giovanni Alemanno spomnil, da bo ustanovil posebno službo za zaščito italijanske hrane. Agencija naj bi v restavracijah izven Italije preverjala, ali je pripravljena hrana avtentično italijanska. Najprej naj bi preverili znamenite restavracije v svetovnih metropolah. Seveda ne vseh po vrsti, temveč le tiste, ki trdijo, da strežejo italijansko hrano. Geslo agencije je nekaj takega kot: tam, kjer je obešena italijanska zastava in so prti na mizah karirasti, morajo biti špageti, pesto in tiramisu brezkompromisno italijanski.

Ampak ideja o špageti policajih je bizarna in nemara malo arogantna. Prvič ni jasno, kako mislijo pregledati vse milijone italijanskih restavracij po svetu. Drugič - kdo trdi, da ne bi mogli biti kakšni lokalni špageti okusnejši od italijanskih? Da o picah niti ne govorimo. Saj ne da bi se hvalili, toda zdi se, da je slovenska picarska kuhinja visoko razvita in se naše lahko primerjajo z italijanskimi, čeprav uporabljajo Drogine pelate. Res pa se veselimo trenutka, ko bo špageti policija vstopila v slovenske špagetarije, ki razen italijanskih imen s špageti nimajo nobene veze. Da pa ne bi bila potrebna arbitražna pogajanja, so Italijani postavili tudi standard, kaj pomeni pristno italijansko - ne, ne tako, kot kuha mama kmetijskega ministra, ampak so pristno italijanski špageti le tisti, kjer so vse sestavine italijanske. Alemanno si je zamislil, da bi "čiste" restavracije dobile poseben znak jamstva, da gostje dobijo pravo italijansko hrano, ministrstvo ali kakšno podjetje pa bi z njimi sklenilo pogodbe o dobavi teh dragocenih originalnih sestavin. Ker je po svetu veliko italijanskih restavracij, ni dvoma, da bi bil biznis uspešen in dobičkonosen. Pa smo res mislili, da se bojujejo za špagete.