Mors ignorira sodišče

Ministrstvo za obrambo je v kar nekaj sodnih sporih s svojimi zaposlenimi. Častniki in podčastniki so ugotovili, da jim opravljenega dela niso plačevali tako, kot bi morali. Najbolj znan je primer, ko so zaradi premajhnega števila zaposlenih častniki in podčastniki delali tudi po 24 ur skupaj, a so jim plačali samo osem ur, ostalo pa ovrednotili kot dežurstvo, kar je pomenilo le 60 odstotkov urne postavke. Zdaj sodišče odloča, ali so častniki v tem času delali ali so od doma prišli v vojašnico počivat. Medtem se je na ministrstvu pojavila nova težava. Zaposleni so ugotovili, da so jim nekaj časa nedeljsko in nočno delo plačevali premalo. Za nočno delo bi morali dobiti poleg plačane ure še 30-odstotni dodatek, za nedeljsko delo pa poleg opravljene ure še 60-odstotni dodatek. Na ministrstvu so se naredili nevedne in namesto 130 odstotkov oziroma 160 odstotkov plačali samo 30 oziroma 60 odstotkov opravljene ure. Tako so častniki za nočno delo dobili samo 30 odstotkov urne postavke.

Seveda take napake ni moglo spregledati niti sodišče, čeprav verjame ministrstvu in državnemu pravobranilstvu, da častniki med dežurstvom niso nič delali. Sodišče je torej ugotovilo, da je ministrstvo za obrambo dejansko premalo plačalo svoje delavce, in mu naložilo, da mora zaposlenim v osmih dneh plačati znesek, za katerega jih je ogoljufalo. Vendar se tu za prikrajšane branilce domovine zadeva ne konča. Čeprav se državno pravobranilstvo ni pritožilo na odločitev sodišča, ogoljufanim častnikom ministrstvo tudi po nekaj mesecih ni plačalo tistega, kar mu je naložilo sodišče. "V konkretnem primeru je ministrstvo za obrambo takoj po prejetju klavzule pravnomočnosti od državnega pravobranilstva sprožilo postopek izvedbe sodbe v delu, v katerem je ta postala pravnomočna in s tem izvedljiva," so povedali v službi za odnose z javnostmi ministrstva za obrambo. Zanimive pa so neuradne informacije, ki pravijo, da ministrstvo z zavlačevanjem poskuša finančno izčrpati častnike, ki morajo ves sodni postopek plačati iz svojega žepa, ministrstvo pa zastopa državno pravobranilstvo, ki ga plačujemo vsi državljani. Prav to naj bi bil tudi razlog, da ministrstvo menda ni hotelo zunajsodne poravnave, saj bi pri zunajsodni poravnavi moralo plačati vsem prikrajšanim, tako pa bo plačalo le tistim, ki bodo dovolj finančno močni, da bodo vztrajali pri sodnih pregonih. Teh bo med nekaj tisoč zaposlenimi zelo malo. O zunajsodnih poravnavah na obrambnem ministrstvu pravijo: "Iz naše dokumentacije ne izhaja, da bi tožeča stranka v konkretnem primeru podala predlog izvensodne poravnave." Niso pa povedali, ali so dokumentacijo uničili, izgubili ali pa jim jo je mogoče kdo ukradel.