"Janševa" država ne pozna milosti

Kabinet predsednika vlade Janeza Janše je že konec februarja na pravosodno ministrstvo poslal v reševanje pobudo zapornikov Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper, v kateri so predlagali oblikovanje in sprejem zakona o splošni amnestiji. Pobudo, da bi država ob 15. obletnici osamosvojitve pomilostila vsaj nekaj zapornikov, so dali tudi obsojenci z Doba pri Mirni in še nekateri obsojenci iz drugih zavodov po Sloveniji.

Amnestijo kot akt milosti države uporabljajo ob spremembi družbenega sistema, ko se oblast zamenja z novo, amnestija pa naj bi bila dejansko politični akt države. V preteklih dvajsetih letih sta bili v tedanji SFRJ sprejeti dve amnestiji. Leta 1982 so odpustili kazen tistim, ki so storili kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in kaznivo dejanje samovoljne odhoda in bega iz vojske. Leta 1990 pa je Zvezna skupščina SFRJ sprejela zakon o amnestiji, s katerim so ustavili kazenske postopke zoper osebe, ki naj bi storile kaznivo dejanje sovražne propagande, izvršitev kazni oziroma njeno nadaljevanje pa se je odpustila.

Državni zbor R Slovenije je 22. novembra 2001 v času vladavine LDS, ob desetletnici samostojne države, sprejel zakon o amnestiji, s katerim so obsojencem odpustili četrtino kazni. Na dan uveljavitve zakona je prestajalo kazen v zavodih 890 obsojencev, na podlagi zakona pa je bilo 48 obsojencev takoj odpuščenih, 257 se je kazen zapora ustrezno znižala, 585 obsojencev pa amnestije ni bilo deležnih.

Ministrstvo za pravosodje je zahteve za amnestijo večkrat proučilo, vendar se za sprejem zakona ni odločilo. Pravosodno ministrstvo meni, da v Sloveniji kriminal nenehno raste, še posebej kazniva dejanja z elementi vseh vrst nasilja, v zvezi z mamili in ogrožanjem varnosti cestnega prometa. Kaznovalna politika v Sloveniji naj bi bila blaga v primerjavi s kaznovalno politiko v večini držav EU. Državni zbor je sprejel tudi novelo kazenskega zakonika, po kateri se je zagrožena zaporna kazen zvišala za nekatera najhujša dejanja tudi na 30 let. To je po mnenju pravosodnega ministrstva tudi jasno kazalo, da je bila v slovenskem parlamentu prisotna težnja po zaostrovanju predpisovanja in izrekanja kazni storilcem kaznivih dejanj. Lani je bilo pri ministrstvu za pravosodje obravnavanih 100 prošenj za pomilostitev, kar je šest več kot leto poprej. Ugodno je bilo rešenih le 15 prošenj, kar je za dve manj kot v letu 2004.

Ministrstvo za pravosodje meni, da letos ni nobenih utemeljenih razlogov, ne političnih ne strokovnih, ki bi narekovali sprejem zakona o amnestiji, tako da premieru Janezu Janši ne bo predlagalo sprejema zakona o splošni amnestiji.