Ilegalna kopališča

V vročih poletnih dneh se številne slovenske reke, jezera, bajerji in gramoznice spremenijo v priložnostna kopališča. Toda vsa ta kopališča so v bistvu ilegalna oziroma je kopanje na njih prepovedano ali bolje rečeno dovoljeno na lastno odgovornost. Kljub temu da ima Slovenija poleg tistega majhnega koščka morja tudi številne vode v svoji notranjosti, praktično skoraj ni naravnih kopališč, kjer bi opravljali meritve o kemijski in mikrobiološki ustreznosti vod.

Kakovost vod mora po vstopu Slovenije v EU ustrezati direktivi o kopalnih vodah EU. Slednja pa zahteva, da so vsa nadzorovana mesta brezhibna. Sicer so potrebni ukrepi, in če se ne izvršijo, se mora država zagovarjati pred EU. Zaradi stroge direktive so vse države EU potem vključile merjenje le za kopališča, kjer se kopa več kot 100 ljudi dnevno, pa še to le tista kopališča, ki so imela več let vse vzorce neoporečne. Zato da se ne bi bilo treba ubadati z nepotrebnimi težavami.

Pred vstopom v EU je bilo registriranih okoli 140 kopalnih mest, kjer se je odvzel vsaj en vzorec in so tako lahko opozorili potencialne kopalce in plavalce, da je morda voda neprimerna za kopanje in da lahko staknejo kakšno neprijetnost. Zdaj se kakovost kopalnih voda meri le na 37 mestih. Večina je morje, na celini pa so uradna kopališča le še delčki Bohinjskega (Fužinski zaliv) in Blejskega jezera, Šobčev bajer, Dolenje jezero - otok na Cerkniškem jezeru, Straža in Žužemberk na Krki, štiri kopališča na Kolpi ter Soča (Čezsoča, Tolmin, Solkan, Kanal), Idrijca (Bača pri Modreju) in Nadiža (Podbela - Robič). Severovzhodno od Krke torej v Sloveniji ni več uradnih naravnih kopališč oziroma so bila izbrisana, tudi na priljubljenih rekah - Savi, Dravi in Muri, ali pa v ljubljanski kotlini, kot sta jezeri na Rakitni in v Podpeči.