12. 9. 2007 | Mladina 36
"Zedinjena Slovenija 2007"
Kaj nam sporočajo slovenski domoljubi
"Dragi rojaki! Slovenci smo prišli do nove prelomnice v zgodovini. Živimo v času, ko narodna identiteta, zgodovina, zavest o pripadnosti narodu niso več zaželene in so celo diskriminirane, v času, ko ugaša svetla luč prihodnosti naših otrok, našega ponosa," se glasijo uvodne besede obvestila za medije, s katerim je domoljubno društvo Hervardi opozorilo na posvet domoljubnih organizacij, ki je 29. avgusta pod imenom Zedinjena Slovenija 2007 potekal v Mariboru. Ne ve se, kdo je prižgal svetlo luč prihodnosti, zato pa vedo domoljubi, da gre sedaj zares. Ugibanja o filozofiji, smotru in ciljih društva nam razjasni njihova spletna stran: "Multikulturnosti pri nas ne podpiramo, ker se zavedamo, da ogroža obstoj slovenskega naroda in kulture. Zanjo je dovolj prostora drugje na našem planetu, mi Slovenci pa lahko človeštvu damo več, če ostanemo to, kar smo, in ne multikulturni kozmopoliti." V času, ko so si najstniki iz Ljubljane, Moskve, Ulan Batorja ali pa Spodnjega Dupleka - medtem ko si v kinu ogledajo film, na televiziji svoje priljubljene pop izvajalce in jedo v verižnih restavracijah - v predstavah, željah in odnosu do sveta bliže kot kadarkoli, se zgornji stavek sliši kot odmev neke preteklosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 9. 2007 | Mladina 36
"Dragi rojaki! Slovenci smo prišli do nove prelomnice v zgodovini. Živimo v času, ko narodna identiteta, zgodovina, zavest o pripadnosti narodu niso več zaželene in so celo diskriminirane, v času, ko ugaša svetla luč prihodnosti naših otrok, našega ponosa," se glasijo uvodne besede obvestila za medije, s katerim je domoljubno društvo Hervardi opozorilo na posvet domoljubnih organizacij, ki je 29. avgusta pod imenom Zedinjena Slovenija 2007 potekal v Mariboru. Ne ve se, kdo je prižgal svetlo luč prihodnosti, zato pa vedo domoljubi, da gre sedaj zares. Ugibanja o filozofiji, smotru in ciljih društva nam razjasni njihova spletna stran: "Multikulturnosti pri nas ne podpiramo, ker se zavedamo, da ogroža obstoj slovenskega naroda in kulture. Zanjo je dovolj prostora drugje na našem planetu, mi Slovenci pa lahko človeštvu damo več, če ostanemo to, kar smo, in ne multikulturni kozmopoliti." V času, ko so si najstniki iz Ljubljane, Moskve, Ulan Batorja ali pa Spodnjega Dupleka - medtem ko si v kinu ogledajo film, na televiziji svoje priljubljene pop izvajalce in jedo v verižnih restavracijah - v predstavah, željah in odnosu do sveta bliže kot kadarkoli, se zgornji stavek sliši kot odmev neke preteklosti.
A odmevanja še ni konec: "Predvsem nam gre za ohranjanje naše, slovenske identitete ter njeno promocijo.(...) Toda domovine in naroda ni potrebno vselej braniti zgolj z orožjem. Obramba je tudi dvigovanje zavesti Slovencev o samozavedanju, poglobljeno poznavanje lastne kulture in zgodovine (...) Naš cilj je torej postati branik slovenstva, njegova udarna straža." Poznavanja zgodovine nam prav gotovo manjka. Pa ne v mitološki, na spletni strani društva Hervardi zapisani različici, ki nas zavoljo utrjevanja nacionalne zavesti prepričuje, da je Karantanija prva slovenska država, čeravno Slovencev takrat pravzaprav še ni bilo. Mit, ena od glavnih sestavin pri izoblikovanju sodobnih narodov, je še kako poguben, ko se preseli v politične programe, kar se je izkazalo tudi ob razpadu Jugoslavije in vojni, ki mu je sledila. Kakorkoli že, društvo Hervardi nas bo branilo tudi pred samimi sabo, ko bomo v pomanjkanju nacionalne zavesti namesto na žgance in zelje zavili na burek.
