Zaslužek s pomočjo države

Ob zadnjih dveh javnih razpisih Stanovanjskega sklada RS, ki sta bila objavljena lani in prek katerih je bilo mogoče priti do razmeroma poceni stanovanj na Štajerskem, Gorenjskem in v Ljubljani, se je v pogodbah, ki jih je Sklad sklenil s kupci, znašlo določilo, da kupci stanovanj v naslednjih petih letih ne smejo prodati brez soglasja Sklada. Soglasje lahko dobijo le, če se poveča število članov njihove družine, če postane član družine invalid ali če družina razpade, pa še takrat ima predkupno pravico do stanovanja Sklad. V preteklosti pa takšnih omejitev ni bilo. Tako so lahko kupci stanovanj, ki so bili izžrebani med množico prijavljenih na razpisih, ta takoj prodali naprej. Seveda po višji ceni.

Poglejmo samo na Poljansko nabrežje v Ljubljani, kjer so stanovanja razdelili na javnem razpisu leta 2004. Prednost pri pridobitvi stanovanj so imeli mladi pari in mlade družine, ki naj bi najbolj potrebovali pomoč. A kot ugotavljajo tisti, ki dejansko bivajo v novih črno-rjavo-rumenih blokih, je mladih parov in družin tam zelo malo. Je pa zato precej podnajemnikov, številna stanovanja pa naprodaj, in to po prav nesramno visokih cenah. Kako je prišlo do tega? Starši so recimo na razpis prijavili svoje otroke, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, dejansko pa so stanovanje od države kupili zato, da bi ga oddajali podnajemnikom ali preprodali. Koliko so pri tem zaslužili? Sklad je recimo garsonjere prodajal po 13 ali 15 milijonov SIT. Lastniki jih zdaj prodajajo tudi po 169.000 evrov (40,5 milijona SIT). Dvoinpolsobna stanovanja so stala okoli 32 milijonov SIT. Zdaj jih lastniki ponujajo tudi za 255.000 evrov (okoli 61 milijonov SIT). Če bi se Sklad v kupoprodajnih pogodbah zavaroval vsaj z omejitvami glede nadaljnje prodaje stanovanj, bi šel lahko ta denar teoretično zdaj v žep države. „Svinjarija je, da se polovica stanovanj prodaja in da je recimo na našem vhodu še vedno več kot polovica stanovanj nevseljenih. A pogodba je pogodba in sklad je zamočil že pred leti. Saj sedaj se trudijo, a vseeno tega, kar se dogaja v našem naselju, ne morejo preprečiti. Prav pa bi bilo, da bi za nastalo situacijo kdo odgovarjal,“ je prepričan eden od „originalnih“ prebivalcev Poljanskega nabrežja.

Kaj pravijo na Stanovanjskem skladu RS? Je bil s tem, da v stanovanjih za mlade pare in družine živijo podnajemniki in da je šel velik delež stanovanj v nadaljnjo preprodajo, izpolnjen glavni namen, zaradi katerega je začel Sklad prodajati stanovanja? So s tem pripomogli k umiritvi cen na nepremičninskem trgu? Na Skladu pravijo, da so pri zadnjih dveh razpisih na podlagi svojih izkušenj in priporočil najuglednejših strokovnjakov pravnega področja postavili omejitve, da bi stanovanja res dobile izbrane družine. Glede razpisa iz septembra 2004, na katerem so delili stanovanja na Poljanskem nabrežju, pa pravijo, da gre krivdo pripisati ekipi takratnega direktorja Edvarda Ovna, saj je razpis "oblikovala in sprejela takratna struktura zaposlenih in vodilnih na Skladu ter ga je potrdil nadzorni svet v takratni sestavi".