Železniški prehod brez ceste

Nedavna nesreča na železniškem prehodu v Cirkovcah je ponovno sprožila precej vprašanj v zvezi z (ne)urejenostjo naših železniških prehodov. Medtem ko mnogi prehodi, ki bi zaradi velike pretočnosti nujno potrebovali zapornice ali vsaj dodatno signalizacijo, še čakajo na boljše čase, se v Rogatcu lahko pohvalijo, da so letos tik ob hrvaški meji dobili urejen prehod čez železniško progo. Nenavadno je le, da je bil prehod zgrajen na lokaciji, ki je sploh ne prečka cesta, tudi če bi ga prečkala, pa si z njo trenutno ne bi mogli pomagati, saj je povsem nov železniški prehod zagrajen s kovinskimi stebrički. Zakaj je torej sredi „ničesar“ zrasel železniški prehod in zakaj investicija ni v uporabi?

Kot nam je povedal župan Rogatca Martin Mikolič, sicer tudi poslanec Nove Slovenije v državnem zboru, so se ureditve prehoda lotili zato, ker načrtujejo, da bo med železniško progo in reko Sotlo zrasla industrijska cona. Ker je mogoče do zemljišča dostopati le prek železniške proge, so pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in pred začetkom gradnje cone „Slovenske železnice zahtevale, kar je popolnoma logično, da se mora izgradnja prehoda prek proge do nove cone zgraditi po predpisih z zapornicami“. Zato so naredili prehod, nato pa ga zagradili s kovinskimi stebri, „da ne bi kdo zapeljal na prehod“. Mikolič napoveduje, da se bodo dela v teh dneh nadaljevala, da bodo zgradili cesto od železniškega prehoda do industrijske cone, prehod naj bi tudi dokončno uredili tudi z zapornicami. „Hkrati se bodo zaradi novega prehoda na tem območju ukinili trije nezavarovani železniški prehodi, kar je pri tem projektu tudi ali pa zelo pomembno.“ Projekt je vreden 300.000 evrov, financirajo pa ga Občina Rogatec, ministrstvo za lokalno samoupravo, zaradi ukinitve treh prehodov pa tudi Slovenske železnice.

V Rogatcu vsi nad županovim projektom le niso tako navdušeni, menda zlasti zato, ker dvomijo, da bodo res tako kmalu dobili novo industrijsko cono. Projekt ureditve industrijske cone in s tem tudi železniškega prehoda naj bi se namreč začel zato, ker naj bi tovarna steklene embalaže Vetropack Straža, ki stoji na hrvaški strani meje, razmišljala o tem, da na slovenski strani meje postavi skladišče. A ni se izšlo po načrtih. Po eni strani menda zaradi nasprotovanja hrvaških lokalnih oblasti, po drugi strani pa, ker naj bi rogaška občina za zemljišče zahtevala preveč. Švicarski lastniki tovarne so se na koncu odločili skladišče postaviti kar na hrvaški strani. Projekt je torej padel v vodo, vseeno pa je zrasel nov železniški prehod. Na problematiko je nedavno javno opozoril lokalni odbor Stranke slovenskega naroda, kjer so prepričani, da je župan Rogatca potrošil 300.000 evrov proračunskega denarja „zelo neracionalno, da ne rečemo potratno“, zato pozivajo ministrstva, da naj se prepričajo, ali denar res delijo za projekte, ki so potrebni.