--BREZ NASLOVA--

8 dni/teden

Kronista: Ali H. Žerdin & The Economist

Arhar dahnil "Da!"

Dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije, je javno pristal na ponudbo, da bi po volitvah prevzel dolžnosti mandatarja in predsednika vlade. Mandatar bi postal v imenu SLS+SKD. Postavil je le en pogoj. SLS+SKD bi morala biti na volitvah dovolj uspešna, da bi predsednik države tej stranki ponudil mandatarski položaj.

Javnomnenjske ankete v tem trenutku ne kažejo na možnost, da bi predsednik republike mandatarski položaj ponudil prav SLS+SKD. Hkrati pa ankete kažejo, da volilno telo SLS+SKD izrazito valovi. Predsednik stranke dr. Franc Zagožen je sredi prejšnjega tedna odpotoval na obisk k svetemu očetu Janezu Pavlu II., s to gesto pa bi lahko pridobil nekaj glasov, ki mu uhajajo h konkurenci.

Še zadnji udarec Arnesu?

Vlada od Arnesa, akademskega raziskovalnega omrežja, zahteva, naj v mesecu dni iz omrežja izključi vse komercialne uporabnike Arnesovih storitev. Arnesovo omrežje namreč uporablja in plačuje tudi več komercialnih uporabnikov, denimo del državne uprave, podjetja Lek, Fotona, Istratel, Gorenje, Klinični center...

Vladna poteza kaže, da se ta častivredna oblastna institucija ni utegnila pozanimati, kakšen status imajo t.i. komercialni uporabniki Arnesa. Arnes je namreč dolžan upoštevati evropska pravila akademskega omrežja, ki eksplicitno določajo, da so organizatorji akademskih omrežij dolžni zagotoviti dostop razvojnim in raziskovalnim oddelkom komercialnih podjetij, javnih zavodov,

javnih služb in drugih organizacij, katerih dejavnost je povezana z raziskovanjem in izobraževanjem.

Mišo Alkalaj, ki je bil član upravnega odbora Arnesa ob njegovi ustanovitvi, pravi: "Vladna poteza ima lahko samo en namen: s konstruirano inkriminacijo vodstva

Arnesa opravičiti čistko v organizaciji, ki zagotavlja delovanje slovenskega

akademskega interneta. Po zamenjavah v upravnem odboru Arnesa naj bi s

takimi 'prekrški' opravičili odstavitev sedanjega vodstva, ki se

upira nameri vlade (in Telekoma), da bi akademsko omrežje priključili Siolu.

Pod krinko obljube o cenejšem internetu naj bi si Telekomov Siol prisvojil

delež državnega proračuna in prek 20.000 uporabnikov interneta. Če se

zavedamo, da je britanski Vodafone plačal za Mannesman prek 4000 USD na

uporabnika mobilne telefonije, je jasno, da lahko "pridružena" akademska

mreža bistveno poveča tržno vrednost Telekoma, ki se pod Podobnikom in

Krambergerjem hitro pripravlja na dokončno privatizacijo (beri: razprodajo

delnic v lasti države)."

Kučan in Peterle

Zunanji minister in predsednik republike nadaljujeta korespondenco o vprašanju, ali naj predsednik Kučan podpiše ukaze o odpoklicu veleposlanikov, ki se jim je mandat že iztekel. Peterle trdi, da je Kučanovo ravnanje protizakonito, Kučan pa odgovarja, da mu vlada še ni odgovorila, kdo so kandidati za mesta novih veleposlanikov.

Benetke

Predsednik parlamenta Janez Podobnik je pisal beneški komisiji, ki naj bi tik pred volitvami ugotavljala, ali je bilo ravnanje slovenskega parlamenta ob sprejemanju ustavnega dopolnila o volilnem sistemu skladno z evropsko ustavno-pravno tradicijo. Beneško komisijo je vprašal, ali bo imel tudi predstavnik parlamenta priložnost, da tej instituciji pojasni, zakaj se je odločil za ustavni poseg v zgodbo o volilnem sistemu.

Drugi Maister

Ljubljana je dobila še drugi Maistrov spomenik. Postavljen je na Kardeljevi ploščadi, pred obrambnim ministrstvom. Zanimivo pa je vabilo na otvoritveno slovesnost. Notri piše: "Po sramotni razorožitvi TO je skupina pogumnih Slovencev pod vodstvom Toneta Krkoviča ob sodelovanju domoljubov slovenske policije kljub težkim razmeram skoraj izrednega stanja začela z organiziranjem vojaške obrambe." To, da so obrambo Slovenije organizirali pogumni Slovenci, ne drži. Obrambo je organizirala slovenska država. Pogumni Tone Krkovič je bil namreč z uradnim ukazom notranjega ministra Bavčarja postavljen za poveljnika manevrske strukture narodne zaščite. Narodna zaščita pa ni bila ilegalna paravojaška formacija.

Konec Miloševića

Jugoslovansko ustavno sodišče je razveljavilo predsedniške volitve. Beograjčani so se uprli ter zažgali skupščino in državno televizijo. Koštunico so imenovali za predsednika, kje se skriva Milošević, se ne ve.