Zaprite trgovine in zaklenite alkohol

Pravzaprav so mestni politiki končno začeli izpolnjevati načrt, ki si ga je v začetku devetdesetih zastavila najbolj desničarska oblast, ki jo je Ljubljana imela v zadnjem stoletju: Marjan Vidmar v vlogi predsednika izvršnega sveta in Jože Strgar kot predsednik skupščine mesta. Marjan Vidmar je ob začetku svojega vladanja izjavil, da bo iz Ljubljane naredil alpsko mesto, kakršni sta Innsbruck in Zürich. Najbolj levičarska mestna oblast po osamosvojitvi pa Vidmarju pritrjuje. Mestni svetniki slovenske metropole so v začetku tedna praktično soglasno odločili, da bodo trgovine odslej zaprte ob sobotah popoldne in ob nedeljah, medtem ko bodo alkohol v trgovinah lahko prodajali samo od 7. do 21. ure. Večinski liberalci in socialdemokrati v mestu niso niti trenili z očesom, kaj šele da bi zardeli, iz virov blizu Vike Potočnik, tako imenovane napredne županje, pa smo izvedeli, da je šlo v teh primerih za strankarsko disciplino. Dodatek o prepovedi alkohola si je izmislil in predlagal Andrej Razdrih. Po glasovanju naj bi se čudil sam sebi, kako mu je uspelo: "Resno mislim iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da se ukvarjam s posledicami alkoholizma, z razbitimi družinami, razvezanimi in mladoletniškim kriminalom. Povod pa je bil, da sem v Sobotni prilogi Dela prebral analizo dr. Dušana Kebra o dva tisoč žrtvah, ki jih posredno ali neposredno zahteva alkohol v Sloveniji. Potem sem prišel na idejo za ta amandma v zvezi z dežurnimi trgovinami, prepričan, da ga svetniki ne bodo sprejeli. Povedal sem, da mislim, da bo sprejet, mislim pa, da je treba vsaj malo zožati dostop do alkohola - to ni prohibicija. Alkoholni kulturi bi morali to dopovedati, saj alkohol ni živilo ali zdravilo, ki naj bi bilo na razpolago 24 ur. Podprla ga je koalicija, tudi uprava, mislim, da nihče ni bil proti. Videl sem, da je alkoholni lobi močan, odzivi so bili nepričakovano hudi in dvomim, da bo ta odlok zdržal eno leto, ker bodo najeli najboljše pravnike, ki bodo dokazali, da to ni samo v nasprotju z zakoni, temveč celo z ustavo."

Lahko ugotovimo najprej to, da bodo najbolj zadovoljni gostinci, ki bodo brez prave konkurence lahko navili cene do konca. Je Razdrih plačanec tega lobija? Verjetno ne. Je idealist, človek, ki bo s svojo bistro idejo očistil Ljubljano ali pa celo zmanjšal število alkoholizirancev? Dajte no mir. Mestnim svetnikom ne bo uspelo tudi zato, ker bodo potrošniki kupovali alkohol v tistih urah, ko bo to še dovoljeno, ali pa v bližnjih (manj liberalnih) občinah, ki se za prohibicijo še niso odločile. Sicer pa je zapiranje trgovin ponoči in ob nedeljah že tako velik problem, ki so ga z dodatnimi prepovedmi alkohola pripeljali do samega roba.

Odzivi ljubljanskih trgovcev na prepoved alkohola in na skrajšani delovni čas so seveda burni, in verjetno so to tisti, ki jih Razdrih imenuje alkoholni lobi. Tako Emona Merkur kot Mercator odlok ocenjujeta kot nesmiseln oziroma neumen. Pri Petrolu situacije niti nočejo komentirati, saj uradno z mesta še niso dobili nobenega dokumenta. Menda pa so se trgovci tako ali tako že zedinili, da je odlok neustaven in da ga bo na sodišču zlahka spodbijati.

Mestni odlok so do same realizacije sicer pripeljali sindikati trgovine, ta naj bi rešil delavce pred vse hujšim naskokom nakupovanja lačnih potrošnikov. Sindikati so z odlokom, ki naj bi reševal delavce, pljunili v lastno skledo, saj bodo na koncu tisti, ki ne bodo prodajali, ostali brez denarja in brez denarja bodo težko obdržali delovna mesta - ampak to sindikatov ne zanima. V Ljubljani naj bi ponoči zaprli predvsem trgovine v spalnih sosekah, prav neverjetno pa je, da so začele svetnike pod vplivom sindikatov motiti tudi nedeljske trgovine, recimo Mercator, ki ob nedeljskih dopoldnevih že nekaj časa postaja zbirališče Ljubljančanov (podobno kot bolšji trg) in ne samo nakupovalni center. Čeprav menda v šišenskem gigantu ob nedeljah do 15. ure prodajo dvakrat toliko kot v ponedeljek.

V mestnem svetu sta se v skupni zgodbi tako znašla mestna uprava, ki je po mednarodnih konvencijah pripravila koncept odpiralnih časov, in Združena lista na čelu z Milošem Pavlico, ki je zagovarjal argument, da trgovine Intersparja in Mercatorja ne smejo biti odprte dlje kot do sedme ali osme ure. Prav tako ne ob nedeljah in ob sobotah popoldne, češ da so delavci preveč obremenjeni, ker naj ne bi delali v treh izmenah, temveč le v dveh, in zato delajo po enajst ali dvanajst ur. Na žalost sta se v mestnih svetnikih pomešali dve funkciji in njihovo skrb za meščane je zamenjala skrb za delavce. Kot da bi zapiralni čas lahko pomenil, da bodo zdaj delali manj. Če za delavce ne bodo poskrbeli sindikati, jih tudi zaprte trgovine ne bodo rešile. Trgovine bodo morale pokriti potrebe meščanov, in te potrebe so se v zadnjih letih zelo spremenile. Razvilo se je zasebno podjetništvo, nastala je nova delovna disciplina, nove razmere, v katerih je treba preživeti. Podjetja so bila včasih državna, ljudje so hodili po nakupih dopoldne, kadar se jim je zahotelo, zdaj končajo svoje službe ob šestih, sedmih zvečer. In takrat se trgovine zaprejo. Morda pa sindikati pričakujejo, da bodo kupci vzeli dopust za to, da bodo lahko šli po kilo kruha in liter mleka? Ali pa da bodo za to najeli služkinje?

Tako pa nam bo, kot že leta nazaj, ostala Italija. Videm, Trst, Gorica - naša je nakupovalna pravica. Denar bo šel v Italijo, kjer so ob sobotah odprte vse trgovine. In še nekaj reklame, decembra, zdaj ko se približuje ta veseli mesec, bodo v Trstu in v Vidmu odprte tudi vse nedelje. Če boste v tistih krajih srečali kakega ljubljanskega svetnika, ki v Ljubljani trgovine zapira, nam to mirno sporočite.

Mimogrede, spomladi je bilo mogoče na radiu Ognjišče slišati pridigarja, ki je pol ure goreče razlagal o tem, da je nedelja čas za človekov duhovni mir, za družino itd., ne pa za nakupovanje.