Obtožujem!

Še iz časov, preden je postal predsednik izvršnega sveta občine Vič-Rudnik. Spoznala sva se pred dvajsetimi leti, ker sva bila po naključju soseda. Kmalu po ustanovitvi svojega podjetja Mycycle sem zaradi potreb po sredstvih za razvoj začel odprodajati lastniške deleže. Tako je v podjetje vstopil Tehnološko razvojni sklad, čigar 10-odstotni delež je pozneje prevzela Slovenska razvojna družba. Leta 1997 pa je 11-odstotni delež Mycycla kupilo tudi podjetje Start, in sicer za 550.000 DEM. Zase sem ob koncu ohranil 37,5-odstotni delež, se pravi, da nisem bil večinski lastnik, bil pa sem največji posamezni lastnik, saj so imeli ostali lastniki precej manjše odstotne deleže.

Droljc je konec marca 1997 v podjetje pripeljal Borisa Šuštarja, ki je bil takrat šele nekaj tednov državni sekretar za industrijo ...

Droljc me je obvestil, da bo prišel neki njegov prijatelj, ki naj bi Mycyclu po njegovem naročilu priskrbel finančno pomoč. Denar smo potrebovali za dokončanje proizvodnih priprav. Šuštarja je k meni pripeljal Andrej Kranjc, ki je bil takrat zaposlen pri Droljcu. Šuštar mi je pojasnil, da je vlada zamrznila možnost pridobitve posojila s pomočjo državnih poroštev, a da mi on kljub temu lahko priskrbi državno poroštvo za najetje posojila v višini milijona nemških mark, če obljubim, da bo manjši del proizvodnega programa potekal v podjetju Rog. Dodal je še, da zadeva ni preprosta in da ne bo popolnoma zastonj. Takoj ko bi v banki dvignil posojilo, bi mu moral plačati pet odstotkov od vrednosti, se pravi 50.000 mark.

Zakaj je bilo potrebno vmesno podjetje?

Ker je vlada takrat dajala jamstva le za podjetja v državni lasti. Mycycle je bilo zasebno podjetje z zelo majhnim lastniškim deležem SRD-a, zato je bilo jamstvo nemogoče dobiti po običajni poti. Potrebna je bila navezava na neko državno podjetje, za katero je bila izdaja poroštva še vedno možna. Konkretno v Rogu pa sta oba očitno imela velik vpliv, saj se je Droljc pozneje celo večkrat hvalil, da je tam za direktorja "nastavil" svojega bivšega uslužbenca iz družbe Start Tomaža Gašperlina.

Vi ste Šuštarjev predlog zavrnili ...

Ja. Šuštar je bil prepričan, da je Droljc predčasno pripravil teren, se pravi, da so stvari dogovorjene. Seveda to ni bilo tako. Droljc me je šele po tem sestanku nagovarjal, češ kako je to edina priložnost, da pridemo do potrebnih sredstev.

Ste predlog zavrnili, ker je Šuštar zahteval preveč? Pet odstotkov v provizijskem poslu menda ni tako velika vsota...

Ne, ne gre za to. Meni se je zdelo absurdno, da nekdo zahteva provizijo za papir, kot je državno poroštvo, in sicer za popolnoma pošten in hvalevreden posel.

Ker ste jih zavrnili, je sledilo maščevanje...

Ne vem, če bi temu tako rekel. Predvsem je Droljc ugotovil, da se najini poslovni kriteriji bistveno razlikujejo. Sam projekt pa je bil poslovno izjemno atraktiven, saj smo novembra 1997 za razstavljene izdelke, šlo je za invalidske vozičke, razvite in izdelane v sodelovanju z družbo SOČA oprema, d.o.o., in opremljene z našimi gonili Handmaster, dobili edino obstoječo nagrado na mednarodnem sejmu ortopedskih pripomočkov HIDA v Chicagu. Američani so mi že takrat ponujali 4,3 milijona dolarjev za odkup patentov, a sem jih odklonil, ker mi je bilo jasno, da me želijo le izriniti s trga. V tujini je namreč pogost pojav, da večje proizvodne družbe kupijo manjše zato, da si odstranijo konkurenco. Konec istega leta je v Slovenijo prišel direktor trgovskega podjetja Sears Jim Mennings s svojo ameriško delegacijo. Med drugim so se sešli tudi s predstavniki slovenske vlade. Na poslovnem kosilu v neki celjski gostilni sta jih takratna ministra Tone Rop in Metod Dragonja spraševala, kaj bi bili pripravljeni kupovati v Sloveniji. Verjetno sta pričakovala, da bodo Američani omenili kakšno znano slovensko podjetje, namesto tega pa so omenili predvsem Mycycle, iz katerega bi na ameriških trg Sears lahko uvozil za 100 milijonov dolarjev invalidskih izdelkov na leto. Dva ali tri dni po tem sestanku je Droljc v Mycycle pripeljal Ropa, ki je pred kamero POP TV obljubil, da bo vlada poskrbela za zagon proizvodnje. Nekaj dni za tem pa je očitno priporočil, naj celoten projekt podpre SRD, ki je bil takrat desetodstotni lastnik družbe Mycycle. Kmalu za tem je kurir prinesel faks, ki je bil namenjen meni, a ga je SRD naslovil na Start. V dveh točkah so me obvestili, da družbi Mycycle dajo jamstvo za posojilo, vendar le pod pogojem, če jaz osebno vse svoje patente brezplačno prenesem na Mycycle ter se odrečem vsem vodilnim funkcijam v podjetju! Namesto mene bi Mycycle prevzel Droljc ali celo tedanji vodja SRD-ovega razvoja, Lukač. Temu sem odločno nasprotoval. Patenti so bili moj kruh, od njih živim že 35 let. In čeprav sem imel v Mycyclu le dobro tretjino lastnine, je bil to še vedno moj otrok. Očitno je bilo, da celotno akcijo vodi Droljc, podpiral pa ga je Šuštar, ki je bil takrat predsednik nadzornega sveta SRD.

Zakaj ste na koncu vendarle popustili?

Ker so bili pritiski prehudi. Droljc je s posredovanjem pri svojih prijateljih v obeh bankah poskrbel, da nismo mogli dobiti izvoznega posojila, ki smo ga potrebovali za zagon proizvodnje, čeprav smo že imeli naročila in celo nepreklicne plačilne akreditive! Nagovarjali so me, da se bo vse uredilo, a le če privolim v zamenjavo vodstva, zato sem po nekaj mesecih popustil. Konec decembra 1998 je skupščina za novega direktorja potrdila Droljca. Obvezal se je, da bo preskrbel sredstva in da bo proizvodnja vendarle stekla vsaj do marca 1999. A ni držal besede. Še več. Celo leto 1999 je Mycycle držal za 100 tisoč ali 200 tisoč tolarjev "pod vodo", tako da nisem mogel servisirati svojih razvojnih dolgov bankam in Uniorju.

Zakaj se vas je Droljc moral znebiti?

Ker se je zavedal, da lahko podjetje dokončno uniči le, če me odstrani s prizorišča. Sumim namreč, da je Droljc že leta 1998 z enim od večjih ameriških podjetij sklenil dogovor, kako bo Mycycle spravil na led. Junija 1999 mi je Droljc ponudil, da svoj delež v podjetju odprodam za 550.000 mark ter da kot novi partnerji v Mycycle vstopijo podjetja Start s povečanim deležem, Liko iz Liboj ter Iskra Invest, se pravi Droljčevi prijatelji. S ponujeno vsoto nisem soglašal. Zahteval sem dva milijona mark, zaradi česar mi je Droljc v enem od "pogajanj" v njegovi pisarni celo zagrozil s črnogorsko mafijo, češ da bo njej plačal samo desetino ponujenega denarja, pa z mano ne bo imel nobenega opravka več. Takrat mi je počil film.

Na koncu je zmagal Droljc, ker je imel prek Šuštarja absolutno podporo SRD, poleg tega pa mu je približno polovica ostalih solastnikov verjela ali pa so se ga tako zelo bali, da so se vsaj pretvarjali, kako mu verjamejo. Šlo je za tipičen primer sovražnega prevzema družbe. Lani septembra sem po daljših pritiskih in zlasti grožnjah, da mi bodo zaradi dolgov odvzeli patente, vendarle odprodal svoj delež in Droljc se je v notarski pogodbi, za dodatnih 15 odstotkov deleža, zavezal, da bo poplačal in prevzel vse moje obveznosti do bank ter do podjetja Unior, ki je za eno od teh posojilo jamčilo. A tudi tu je, očitno ob njihovem soglasju, lagal. Blokirali so mi žiroračun, še vedno pa me terjajo za več kot 1,5 milijona mark dolga, čeprav mi je Unior, po dogovoru z Droljcem, izdal uradne sprostitve poroštev! Zaradi golega preživetja sebe in svojih delavcev, ki so skupaj z menoj zapustili Mycycle, sem moral ustanoviti še eno podjetje, in sicer Izumi, d.o.o., prek katerega poslujem danes.

Zakaj z vsemi podatki niste šli na sodišče?

Na Unior, banke in SRD oziroma točneje na dr. Diacija, ki je še danes pooblaščen za Mycycle, sem naslovil številna protestna pisma o tem, kako Droljc goljufa in laže, a odgovora nikoli nisem dobil. Pisal sem tudi nekim pomembnejšim politikom in drugim javnim osebam, pa so me popolnoma vsi preslišali, ker so bolj verjeli Droljcu kot meni. Če bi vi vedeli, kako močni so bili še pred nekaj tedni Droljc in njegovi prijatelji, bi razumeli, da je bila pot na sodišče povsem nesmiselna. On je tam pač "doma", saj je vse od leta 1992 "strokovnjak" za stečaje, sanacije, prevzeme podjetij, prisilne poravnave in podobne ukrepe. Iz postopka prisilnih poravnav, ki jih je zaključil za Mycycle avgusta letos, je razvidno, da so mu celo sodniki brezrezervno naklonjeni. Če je on kaj rekel ali napisal, mu je sodišče v celoti verjelo.

Ali ima Droljc politično zaledje?

Dejstvo je, da je Droljc član LDS in da je bil navzoč na veliko pomembnih sestankih njihove elite. Sicer pa sem mnenja, da njihov najožji vrh dejansko ni vedel ali pa zelo dolgo ni hotel vedeti, kakšno osebo imajo med sabo. Osebno menim, da so letos spomladi to končno spregledali, in obstaja celo možnost, da so policiji sami namignili, naj ga nekoliko bolj "preveri".