Temelji digitalne zaostalosti

"Hiter razvoj telekomunikacij nam je potreben, ker je to eden od predpogojev za prehod Slovenije v informacijsko družbo, e-Slovenijo, in za nastanek 'nove ekonomije' tudi v našem okolju," je zapisala vodilna slovenska stranka LDS v svojem lanskem predvolilnem programu. Pri obljubah o informatizaciji Slovenije je bila od vseh strank najglasnejša in po veliki zmagi na volitvah smo dobili tudi redkost v evropskem prostoru - ministrstvo za informacijsko tehnologijo. Slovenija je bila, ko se je začel internet, v svetovnem vrhu. Toda internet in ustrezne tehnologije so se s povečevanjem števila uporabnikov neprestano razvijali, Slovenija pa se je, predvsem tudi zaradi precejšnjega nerazumevanja politike, usmerila dokaj vzhodno, čeprav razvoj ni potekal v tej smeri. Padli smo v mlačno povprečje držav za nekdanjo železno zaveso, največji krivec pa je bil razmeroma drag dostop do interneta, za kar je poskrbel predvsem državni Telekom.

Zato je bilo pričakovanje takojšnjih ukrepov ministrstva za informacijsko družbo toliko razumljivejše. Toda za uporabnike se ni spremenilo prav veliko. Večina ima dostop do interneta še naprej zagotovljen prek navadnih modemov, kakršne pač uporabljamo že nekaj let, cene dostopa pa so še vedno precej zasoljene. Edina svetla točka je bila uvedba cenejšega dostopa do Arnesa. Minister za informacijsko družbo je sicer res dokaj kmalu odstranil domnevnega škodljivca številka ena, vodjo uprave Telekoma Marjana Podobnika, ki ga je na položaj posadila Bajukova vlada.

Toda po zamenjavi se ni zgodilo nič radikalnega. Poslanci so sicer sprejeli nov zakon o telekomunikacijah, ki naj bi bil temelj liberalizacije telekomunikacijskega trga in s tem tudi razvoja na tem področju, toda obnašanje nekaterih poslancev pri sprejemanju tega zakona je pokazalo, da živijo z mislimi še v prejšnjem stoletju in bi tam tudi najraje ostali. Namesto da bi poskušali s predlogi, kako uzakoniti prijaznejši dostop do novih tehnologij za vse državljane, so se rajši prepirali, kako bi morale njihove lokalne skupnosti dobiti deleže Telekoma zaradi večjega vlaganja dela in sredstev v telefonska omrežja, ker je pač Telekom povlekel svoje omrežje tudi v zadnjo slovensko grapo. Pred očmi so očitno imeli le, kako spraviti nekaj denarja v žep, namesto da bi pomislili, da so ravno ta omrežja največji strošek za Telekom in da izgubo pri tem krijemo z visokimi cenami impulzov in storitev vsi prebivalci Slovenije. Ampak to je že neka druga zgodba, ki bo še predmet parlamentarnega boja.

Po odstranitvi Marjana Podobnika se ni zgodilo veliko. Uporabniki interneta, ki si želijo uporabljati nove tehnologije, so še vedno odvisni od slovenskega telekomunikacijskega mastodonta. "Z bliskovitim razvojem interneta v preteklem petletnem obdobju so se na svetovnem trgu pojavile tudi nove multimedijske aplikacije, ki za kakovost potrebujejo razmeroma visoke bitne hitrosti," niso besede kakšnega strokovnjaka na kakšnem seminarju o novih tehnologijah, temveč je bilo to zapisano v reklamnem letaku Telekoma, starem dve leti, saj so s tem nameravali tržiti trenutno najsvetlejšo točko hitrega dostopa do interneta ADSL. Toda zapleti z javnimi naročili so stvar zavlekli, tako da je Telekom začel ponujati storitev šele pred nedavnim. In takoj razočaral kar nekaj potencialnih uporabnikov te tehnologije, upajočih na boljšo prihodnost.

Kljub drugačnim dejstvom je za Telekom temelj digitalne prihodnosti še vedno ISDN, tehnologija, ki, kar zadeva dostop do interneta, pač tone v pozabo. Vsaj tako bi lahko sklepali po neprestanem marketinškem bombardiranju s skrajno ironičnimi slogani. ADSL in ISDN nimata veliko skupnega, saj je ISDN ponujal predvsem ugodnosti pri telefoniranju, ADSL pa omogoča časovno neomejen dostop do interneta in seveda hiter prenos podatkov. To hkrati pomeni hiter dostop do kompleksnejših vsebin na internetu. Toda za ADSL ni potreben priključek ISDN, saj tehnologija deluje tudi prek klasičnega analognega priključka (pri tem pa ne moti govornega kanala), kar je Telekom oglaševal že v svojem starem lepaku. Toda ko so ADSL ponudili v javno uporabo prek ponudnikov interneta (edini, ki ga za zdaj ponuja, je Telekomov SIOL), so ga začeli predstavljati kot nadgradnjo osnovnega priključka ISDN, to je pomenilo, da si najhitrejši dostop do interneta zagotovimo le, če imamo priključek ISDN. Če upoštevamo, da je že več kot 55 odstotkov Slovencev uporabnikov mobilne telefonije in da bodo mobilni telefoni zdaj zdaj po zmožnostih enakovredni ISDN-ju, se postavlja vprašanje, čemu kupovati nekaj, kar je zastarelo, in za to dodatno plačevati. Tako nekako, kot če bi morali poleg avta nujno kupiti še precej drag skiro. Naročnina za ISDN je pač malo manj kot dva tisočaka na mesec višja od naročnine za navadni analogni priključek. Z ADSL-jem pa ISDN ne služi drugemu kot telefonskim pogovorom in Telekom tako od vsakega naročnika na leto dobi 24.000 SIT. Še bolj ironično je, da ni dovolj, da ima stanovanje priključek ISDN. ADSL lahko dobi le tisti, ki ima s Telekomom sklenjeno pogodbo za ISDN.

Telekom medsebojno odvisnost ADSL-ja in ISDN-ja utemeljuje s temle: "V Sloveniji je uporaba ADSL-ja zasnovana na frekvenčnem spektru, na katerem deluje tehnologija ISDN. Hkratno delovanje nove storitve na enostavnih telefonskih priključkih in na priključkih ISDN, ki so med seboj nekompatibilni, bi namreč lahko povzročalo večje motnje v delovanju te nove storitve." Dvojno priključnino pa s tem, da gre v bistvu "za dograditev priključka potrebnim pogojem za kakovostno delovanje ADSL-ja, ki v Sloveniji deluje na enakem frekvenčnem območju kot ISDN". Tistim najbolj jeznim bi pritisk še bolj narasel, če bi obiskali kakšne spletne strani, ki predstavljajo tehnologijo ADSL, saj nekateri razlagajo, da je bilo precej težav, da so ISDN prilagodili ADSL-ju, da ne bi bila zaman vlaganja v zastarelo tehnologijo, in da je ISDN treba prirediti, da na njem sploh deluje ADSL. Kaj pa o tem meni pristojno ministrstvo? "Pogojevanje hkratnega priključevanja funkcij ISDN in ADSL je tržna odločitev Telekoma. Znano je, da Nemški telekom pretežno uveljavlja enako prakso, nekateri drugi, recimo Britanski telekom, kjer je ISDN nekoliko manj razširjen, pa inštalirajo ADSL na vod, po katerem teče govor prek enega analognega kanala. Zelo verjetno je, da bo napreden uporabnik, ki želi imeti hiter internetni priključek 24 ur na dan, želel tudi za fiksno telefonijo imeti boljše storitve, kot mu jih lahko ponudi enostavni analogni pristop," so nam odgovorili z ministrstva za informacijsko družbo in dejali, da je vprašljivo, ali si lahko Telekom privošči mešanje različnih tehnologij, saj ADSL pri ISDN-ju deluje drugače kot pri analognem priključku. Tisto z Nemškim telekomom ne drži popolnoma. Nemci so v začetku res ponujali ADSL zgolj prek priključka ISDN, toda od 2. 8. 2000 je Deutsche Telekom začel za 30 DEM ponujati ADSL tudi prek analognih priključkov. Zaradi povezovanja ADSL-ja in ISDN-ja je bila v Sloveniji vložena pritožba na Urad RS za varstvo konkurence. Kot nam je povedal Andrej Plahutnik, direktor tega urada, je pritožbo vložilo podjetje ABM, na zadevo pa so bili pozorni že pred tem, ker se je pač o tem veliko govorilo in pisalo v medijih. Končno odločitev želijo izoblikovati na podlagi mnenja Urada za telekomunikacije RS o tem, ali so za to tehnični razlogi ali gre zgolj za tržno odločitev. Boris Horvat iz ABM-ja sicer pravi, da so na Urad RS za varstvo konkurence vložili več pritožb, glede ADSL-ja pa zaradi ponudbe Telekoma, konkurenčne drugim ponudnikom internetnih storitev. Spet ima prednost SIOL. Kar pa zadeva to, da je pogoj za ADSL priključek ISDN, je Telekom izbral opremo, ki omogoča ADSL- prenos zgolj prek ISDN-ja, zato je najbrž le malo verjetno, da bi kasneje uvedel ADSL tudi prek analognih priključkov.