Igor Mekina

 |  Mladina 37  |  Politika

Jadran - zaprto morje

Kako bo videti slovenski dostop do "odprtega morja" že čez slab mesec - ko bo Hrvaška po pripravljalnem sestanku za beneško konferenco o Sredozemlju v Bruslju ugotovila, kakšne bodo smernice evropske ribolovne politike

Sanje o odprtem morju

Sanje o odprtem morju
© Boban Plavevski

Sporočilo hrvaške diplomacije, ki napoveduje uvedbo izključnega gospodarskega pasu, je mogoče razumeti tudi kot odgovor na stalne zahteve Slovenije po dostopu do "odprtega morja". Že hrvaški pomorski zakonik, sprejet leta 1994, povsem jasno in podrobno govori o hrvaškem "gospodarskem pasu". Hrvaška vlada ga bo (ali pa samo zaščiteno ribolovno območje, kar je verjetneje) razglasila čez kakšen mesec in nato začela izvajati "razširjeno jurisdikcijo" v Jadranu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Igor Mekina

 |  Mladina 37  |  Politika

Sanje o odprtem morju

Sanje o odprtem morju
© Boban Plavevski

Sporočilo hrvaške diplomacije, ki napoveduje uvedbo izključnega gospodarskega pasu, je mogoče razumeti tudi kot odgovor na stalne zahteve Slovenije po dostopu do "odprtega morja". Že hrvaški pomorski zakonik, sprejet leta 1994, povsem jasno in podrobno govori o hrvaškem "gospodarskem pasu". Hrvaška vlada ga bo (ali pa samo zaščiteno ribolovno območje, kar je verjetneje) razglasila čez kakšen mesec in nato začela izvajati "razširjeno jurisdikcijo" v Jadranu.

Pravica do pregona

Bistvena določila hrvaškega pomorskega zakonika se ne skrivajo le v členih, ki govorijo o tem, da "Hrvaška ščiti morje pred onesnaževanjem, varuje in izboljšuje morsko okolje", pač pa tudi v delu, ki v izključnem gospodarskem pasu poudarja hrvaško "suverenost" in predvsem "pravico do pregona" tujih ladij.

Pomorski zakonik določa, da Hrvaška v svojem gospodarskem pasu "uresničuje svoje suverene pravice" glede raziskovanja, izkoriščanja in "izboljševanja" morskih bogastev, pri tem pa imajo "pooblaščeni organi" Hrvaške "pravico in dolžnost sprejemati vse potrebne ukrepe zaradi zavarovanja suverenih pravic", kamor sodijo tudi "pregled, inšpekcija, zaplemba tuje ladje in sodni postopki v zvezi z zaplembo in pridržanjem tuje ladje", pri čemer se o teh kaznih po diplomatski poti takoj obvešča "država, pod katere zastavo pluje ladja". Določila zakona dajejo hrvaškim organom v gospodarskem pasu tudi pravico do "pregona tujega plovila". Gre sicer za znano pravico, vendar je zanimivo, da je izrecno zapisana v omenjenem pomorskem zakonu, čeprav mednarodno še ni povsem nesporna.

Pregon tuje ladje lahko po hrvaških predpisih začne tisti, ki "utemeljeno sumi", da tuja ladja ali plovilo, ki plove z njo, krši hrvaške predpise. Dokler Hrvaška ne bo razglasila "izključnega gospodarskega pasu", so ladje "varne" pred upravičenim ali neupravičenim pregonom hrvaških policistov, vse dokler se izogibajo hrvaškemu ozemeljskemu morju in zunanjemu pasu, ki teče 12 milj od obale. Slovenske ladje so čez sporni "trikotnik" v Piranskem zalivu odhajale tudi s slovenskim policijskim spremstvom.

Če bi bilo razglašeno izključno gospodarsko oziroma "ribolovno" območje (ali pa 'območje preferenčnih pravic', kjer bi imeli hrvaški ribiči le prednost pri ribolovu), bi se pregon ladij lahko začel tako rekoč kjerkoli v Jadranu, saj bodo mednarodne vode dobesedno "izginile". Oziroma bodo obstajale le na "italijanski" strani polovične razdelitve Jadrana, dokler morebiti tudi Italija ne bo razglasila svojega izključnega gospodarskega pasu. Pregon tujih ladij se lahko po hrvaških predpisih nadaljuje na "odprtem morju", vse dokler preganjana ladja ne vplove v ozemeljsko morje svoje ali kake tretje države, ta določila pa se ne nanašajo "na tuje vojaške ladje in javne ladje, ki uživajo imuniteto". Zato pa je toliko laže preganjati ribiške ladje. Pri tem je za povod za ustavitev tuje ribiške ladje dovolj že najmanjši prekršek. Na primer to, da tuja ribiška ladja pluje s hitrostjo, "manjšo od šestih vozlov".

Razvoj običajnega prava v svetu je žal takšen, da razglasitev "ekonomskih območij" postaja samo prvi korak na poti k dejanski prisvojitvi morja na naslednji stopnji. V nekaterih državah na primer že danes v svojih gospodarskih pasovih vojaškim ladjam omejujejo svobodno plovbo po režimu "neškodljivega prehoda", kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Tako kot je sporno to, ali bi imeli hrvaški policijski čolni tudi po razglasitvi gospodarskega pasu sploh pravico preganjati tuje ladje v omenjenem pasu, saj to še ni postalo povsem "običajno" pravilo v mednarodnem pravu.

Odgovor Slovenije

Slovenska diplomacija ob uresničitvi hrvaškega načrta ne bo imela veliko možnosti za učinkovit povračilni ukrep. Hrvaško odločitev bo lahko samo priznala - ali pa ji ugovarjala. V obeh primerih se bodo pojavile težave. Če bo Slovenija odločitev priznala, se bo prej ali slej znašla pred dejstvom, da "odprtega morja" v Jadranu preprosto ni več. Plovba ladij po izključnem gospodarskem pasu je namreč "samo formalno videti kot svobodna", dejansko pa je ves čas pod nadzorom obalne države. Druga možnost - ugovor hrvaški razglasitvi ekonomskega območja - prav tako prinaša nove težave. Slovenija bi lahko trdila, da je razglasitev izključnega gospodarskega pasu zanjo "nična in neveljavna". Vendar bi diplomacija, ki bi ob pomanjkanju volje po arbitraži želela sama zagotoviti uresničevanje te deklaracije, morala imeti za seboj resne pomorske sile. Tu se je slovenska diplomacija sama ujela v past razlike med širokoustenjem in pomanjkanjem sredstev, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje svoje politike. Da bodo slovenske interese branile tuje vojaške ladje, ki jih Slovenija neprestano gosti, je seveda povsem nerealno pričakovanje.

Ali lahko Slovenija vsaj razglasi svoj "izključni gospodarski pas"? Čeprav te možnosti ni mogoče izključiti, je zelo omejena. Svetovalec dr. Dimitrija Rupla dr. Miha Pogačnik enostransko razlaga pravila mednarodnega prava in javnosti zbuja lažne upe, ko trdi, da “če bo Hrvaška razglasila EEZ, potem bi po njegovem morala tudi Slovenija ustrezno ukrepati, bodisi v obliki protesta bodisi enakih ravnanj in razglasitve lastne EEZ, do katere Slovenija ima pravico, ki se ji ni nikdar odrekla,” je prepričan Pogačnik. Težava takšnih pogledov je v tem, da jih žal ne podpirajo niti slovenski dokumenti. V memorandumu o Piranskem zalivu, ki ga je slovenska vlada poslala Hrvaški že sredi leta 1993 - zunanji minister je bil takrat Lojze Peterle, Dimitrij Rupel poslanec, Janez Drnovšek pa predsednik vlade -, je zapisano, da “Republika Slovenija izhaja iz dejstva, da njena meja na morju z Republiko Hrvaško v okviru pravnega reda Socialistične federativne republike Jugoslavije ni bila nikoli določena” in da je treba mejo na morju med dvema novonastalima suverenima državama, naslednicama nekdanje SFRJ, “šele določiti”. Slovenska vlada je tudi jasno postavila zahtevo po izhodu Slovenije v mednarodne vode. Sledi odstavek, da “Republika Slovenija ... sodi v skupino geografsko prikrajšanih držav, ki zaradi zemljepisne lege ne morejo razglasiti svoje izključne ekonomske cone”. Še bolj nerodno pa je, da je državni zbor jasno priznal, da Slovenija nima pravice razglasiti svojega izključnega gospodarskega pasu.