Kdo bo najbogatejši Slovenec?

Franc Riemer, ki velja za najbogatejšega Slovenca in edinega Slovenca, ki si je kupil prestižni avtomobil znamke Maybach, je zadnjih deset let večino dela opravljal za TEŠ. S težkimi gradbenimi stroji je delal na deponiji premoga. To mu je prinašalo velike zaslužke, čeprav je TEŠ delala z izgubo. Z leti si je podjetnik iz Slovenskih Konjic prislužil tudi naziv najbogatejšega Slovenca. Dela, ki jih je opravljal za TEŠ, so bila vredna od tri do štiri milijone takratnih nemških mark. Leta 1999 je bil Riemer izbran na javnem razpisu, ki ga je objavila termoelektrarna, pogodbo pa je sklenil za pet let. Letos se ta pogodba izteče in začel se je neusmiljen boj za dobro plačano delo.

Atentat na direktorja

Že konec lanskega leta je dnevno časopisje objavilo zgodbo, ki je spominjala na hollywoodski film. Uroš Rotnik, direktor TEŠ (to delo je začel samostojno opravljati aprila lani), naj bi bil postal žrtev neznanih napadalcev; ti so ga z avtomobilom menda ustavili med vožnjo domov. Neznani napadalci naj bi bili poskušali nasilno odpreti avtomobil, vendar jim to ni uspelo, ker se je Rotnik prej zaklenil vanj. Ker jim s kolom, ki označuje rob ceste, ni uspelo razbiti šipe, se je napadalec napotil v svoj avtomobil po "pajser". Tedaj se je direktor, kot pripoveduje, odločil za pobeg. Z levjim skokom se je rešil skozi sovoznikovo okno. Padel naj bi bil v jarek in v sami srajci pobegnil čez potok proti kmetiji, od koder je poklical policijo. Zanimivo, da napadalci niso tekli za Rotnikom, temveč so ga pustili pobegniti v temo. A priznati je treba, da je Rotnik dokazal dobro fizično pripravljenost, saj skočiti skozi sovoznikovo okno ni tako enostavno. Je pa res, da zaradi strahu človek dobi dodatno moč. Kdo so bili napadalci in kaj so pravzaprav hoteli, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, saj Irena Gorenak, tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje, sporoča: "Potrdimo lahko, da kriminalisti obravnavajo opisano kaznivo dejanje. Podrobnosti zaradi interesa preiskave ne moremo posredovati." Zanimivo, da se v zvezi z Rotnikom taki ali drugačni napadi pojavijo zmeraj, ko se odloča o delu na deponiji. Tako naj bi bil 9. decembra 2003 nekdo na njegovem avtomobilu razbil okno na voznikovi strani in na sedežu pustil sporočilo, izrezano iz Slovenskih novic: "Deset poljubčkov v slovo." Naslednji dan je bil zadnji za oddajo ponudb. Teden kasneje, torej 16. decembra, naj bi se bil zgodil fizični napad na Rotnika. Naslednji dan se je iztekel rok za oddajo gradiva za nadzorni svet, v katerem se je govorilo o izbiri najcenejšega izvajalca.

Ali so napadi povezani s podjetnikom Riemerjem ali ne, policija še raziskuje. Rotnik neposredno ne govori o imenih napadalcev, vendar pravi, da je dobil SMS, ki mu ga je poslal Riemerjev sin Primož, v njem pa je pisalo: "Vojna." Za ta SMS naj bi se bil Riemer mlajši opravičil Rotniku, češ da je bil namenjen nekomu drugemu. V dokaz, da z napadi na Rotnika nima nič, je Primož Riemer ponudil 20 milijonov tolarjev tistemu, ki bi povedal, kdo so napadalci. O napadih pa najbrž ne bomo izvedeli veliko, saj policijski odgovor daje slutiti, da so storilci že na varnem pred policijo. Čeprav so mediji namigovali, da za napadi stoji Riemer, ga policija še ni nič vprašala. Za Mladino pa je Franc Riemer povedal: "To, da bi za napadi stal jaz ali moj sin, je čista laž."

Pogodbe in razpisi

A poglejmo, zakaj je sploh nastal tak cirkus in se je zgodil celo fizični napad. Riemer je v TEŠ že deset let. Najprej je delal pogodbeno, zadnjih pet let pa kot partner, ki je dobil delo na javnem razpisu. Rotnik opozarja, da je bil takrat razpis dvakrat razveljavljen, ker sta oba ponudnika oddala nepopolno ponudbo. Zanimivo, da je v drugem poskusu pridobitve javnega naročila podjetju APS, ki je kandidiralo skupaj z ajdovskim Primorjem, manjkala smo parafirana pogodba, Riemerju pa sta manjkala terminski in plačilni načrt. Zaradi te pomanjkljivosti je tudi drugi poskus javnega razpisa propadel in je delo dobilo podjetje Riemer, d. o. o., po kasnejšem dogovoru mimo razpisa. Kot zanimivost povejmo, da je podjetje APS, ki je oddalo ponudbo s pogodbo, ki ni bila parafirana, ponudilo 140 milijonov tolarjev cenejše opravljanje storitev. Rotnik še opozarja, da je bila pogodba skoraj vedno prekoračena za skoraj 70 odstotkov zaradi dodatnih del. Tisti, ki pridobi delo na deponiji, namreč dobi tudi vsa dodatna dela, ki spadajo zraven. Eno od takih del je čiščenje Pake. Riemer je za dvakratno čiščenje Pake ponudil ceno, ki je znašala nekaj več kot 20 milijonov tolarjev. Vendar je kasneje vsako čiščenje zaračunal po 20 milijonov tolarjev, se pravi, da je dvakratno čiščenje Pake stalo 40 milijonov tolarjev. Seveda se postavlja vprašanje, kaj so gledali nadzorniki in odgovorni v TEŠ. O tem, zakaj so mižali, krožijo zelo zanimive govorice. Menda je v času, ko je Riemer gradil eno od svojih vil v Slovenskih Konjicah, veliko materiala plačalo podjetje Riemer, d. o. o., odvečni gradbeni material pa je romal v Mislinjo, kjer naj bi bil gradil eden od direktorjev, zaposlenih v TEŠ. Riemer to seveda zanika in pravi, da je imel med gradnjo vile na obisku davčno inšpekcijo, ki naj bi bila izmerila vso vilo in tako nadzorovala porabo materiala.

Kakorkoli že, tudi ta pogodba se je iztekla in sedaj pride na vrsto izbira najcenejšega izvajalca del. V TEŠ so se odločili za interni razpis. Kot smo izvedeli, naj bi se bili za delo na deponiji prijavili Riemer, d. o. o., Andrejc, d. o. o., A1 Group, d. o. o., VAS, d. o. o., in Ferk, s. p. Ko so bile ponudbe odprte, je bilo jasno, da je najcenejše podjetje VAS, d. o. o., zato je bilo to podjetje tudi izbrano. Vendar je izbira na že tako čudnem internem razpisu zelo nenavadna. Podjetje VAS je domače podjetje iz Šoštanja, ki pa je bilo v sodni register vpisano šele 29. oktobra 2003. Torej le mesec pred objavo internega razpisa. Šele 8. decembra, torej dva dni pred iztekom razpisnega roka, pa je sklenilo pogodbo o nakupu strojev, potrebnih za to delo. Se pravi, da so stroje kupili, še preden so vedeli, da bodo delo dobili. Na razpisu poraženi pravijo, da so v podjetju že prej vedeli, da bodo izbrani, in so brez težav tvegali nakup strojev, vrednih 800.000 evrov. Nekaj pa so si jih tudi izposodili. V izbranem podjetju smo povprašali, kje so izvedeli za razpis, ki ni bil nikjer objavljen, in kako so se sploh odločili za ta posel, saj nimajo s takim delom nikakršnih izkušenj. Eden od dveh ustanoviteljev podjetja VAS, d. o. o., Branko Vrtačnik nas je za odgovore najprej napotil v TEŠ, kasneje pa le povedal: "Za razpis smo slišali in smo šli vprašat v TEŠ, saj je Šoštanj majhen in se vse hitro izve." Glede izkušenj s tovrstnim delom je dodal: "Z gradbeništvom se ukvarjamo že 15 let, delo na deponiji pa ni kaka umetnost, to ni projekt kot polet na Luno."

Ker smo omenjali zelo čuden razpis, naj povemo, da ni nenavaden le izbranec, ampak tudi drugi ponudniki. Andrejc, d. o. o, in Ferk, s. p., sta bila izločena zaradi neustreznih strojev, ki sta jih ponudila, ponudbi podjetij Riemer, d. o. o., in A1 Group, d. o. o., pa sta bili veliko dražji od ponudbe podjetja VAS, d. o. o. Podrobnejši pregled pokaže, da sta ti ponudbi v bistvu ponudbi enega ponudnika. Za podjetjem A1 Group se skrivajo Riemerjevi stroji in zaposleni, ki danes delajo zanj. Nenavadna odločitev za izvajalca, ki bo na leto dobil blizu 500 milijonov tolarjev, nekoliko preseneča. Povedati moramo še, da je Riemer, potem ko na razpisu ni bil izbran, ponudil ceno, ki je bila tri odstotke nižja od najnižje. Se pravi, da je svojo prvotno ceno znižal za neverjetnih 25 odstotkov. Vendar v TEŠ niso sprejeli njegove ponudbe, menda zato, ker je prišla prepozno, saj je bila pogodba z novim izvajalcem že podpisana. Riemer je ponudbo poslal 6. januarja, pogodba pa je bila podpisana dan prej, se pravi prvi delovni dan po novem letu.

Ker pa je TEŠ v kar 79,5-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ta pa je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, smo povprašali še ministra za okolje in prostor, kaj meni o izbiranju izvajalca, katerega delo nas bo stalo več sto milijonov tolarjev. Dobili smo nezainteresiran odgovor, ki ga je poslala predstavnica za stike z javnostmi Mateja Gornik: "Na ministrstvu smo prejeli tudi poslansko vprašanje, ki se nanaša na izvedbo naročila in izbiro izvajalca za dela v Termoelektrarni Šoštanj, za čimprejšnje pojasnilo oziroma odgovore glede izvedbe naročila pa smo že zaprosili Holding Slovenske elektrarne." Na ministrstvu torej šele iščejo pojasnila o tem velikem poslu. Malo odločnejši so le, ko gre za govorice, da je zamenjavo izvajalca del na deponiji premoga zahteval sam minister Janez Kopač. To naj bi bil Riemerju povedal Rotnik, a sedaj trditev zanika. No, tudi na ministrstvu zanikajo kakršnokoli vpletenost: "Sicer pa nikakor ni res, da je minister mag. Janez Kopač direktorju TEŠ naročil, naj zamenja kateregakoli izvajalca. Kot minister, pristojen za energijo, se na ta način ne ukvarja s posameznimi odvisnimi družbami, ki delujejo znotraj Holdinga Slovenske elektrarne. Holding in njegove odvisne družbe so od ministra postavljene le pred stalno zahtevo po zniževanju stroškov in racionalizaciji poslovanja. Pri tem seveda noben dobavitelj oziroma izvajalec storitev ne more biti izjema."

Izbira cenejšega izvajalca je bila torej izpeljana zelo nenavadno, zato se je že začel boj prek odvetnikov, ki se bo, kot kaže, končal na sodišču, saj je bila izbira brez javnega razpisa sumljiva. Poleg tega je logično pričakovati, da bi bila cena lahko še nižja, če bi za razpis vedel še kdo in ne le dva izbranca. V TEŠ so prepričani, da sami niso zavezanci po zakonu o javnih naročilih. V Riemerjevem štabu so drugačnega mnenja. Zato so tudi naročili izdelavo pravnega mnenja o sporni zadevi. Asistent dr. Erik Kerševan z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je izdelal pravno mnenje v zvezi z izvedbo javnih naročil v TEŠ in prišel do tele ugotovitve: "Na podlagi sedaj veljavnega besedila Zakona o javnih naročilih bi morali TE Šoštanj, d. o. o., šteti za naročnika v smislu Zakona o javnih naročilih, ki bi moral v postopku oddaje naročila "Stalna dela na deponiji premoga v TE Šoštanj" spoštovati določila ZJN-1 o oddaji javnih naročil. Glede na to, da tega ni storil in da tudi po navedbah svojih pravnih zastopnikov sploh ni imel namena izpeljati postopka javnih naročil, je mogoče utemeljeno smatrati, da je pogodba o oddaji navedenih del nična skladno s 7. točko 130. člena ZJN-1."

Torej nekateri pravni strokovnjaki menijo, da je bila izbira izvajalca v nasprotju z zakonom. Pravno mnenje TEŠ pa je, da ji javnega razpisa ni treba izvajati. A nenavadno je Riemerjevo ravnanje, saj je najprej pri takem načinu izbire sodeloval celo z dvema podjetjema, ko pa ni bil izbran, se je pritožil, češ da izbira ni zakonita. Kot kaže, drži tudi to, da so v podjetju VAS vedeli, da bodo posel dobili, še preden je bilo podjetje ustanovljeno. Najbrž bi v papirjih TEŠ veliko zanimivih stvari našli tudi kriminalisti (ti nekaj zadev že preučujejo) in urad za preprečevanje korupcije.